Blagoslov znamenja pri Zoret

Usoda je hotela, da je trikel, ki je prečka, na katero se pritrdijo vprežne vrvi, jermeni ali verige s komata ali jarma in je obenem prečka, ki je direktno povezana z vago, posredno, preko vage pa tudi z ojesom oz. s štango za tiste, ki voz ne poznajo več ubil Slaparjevega hlapca. Slaparjeva gostilna v Lukovici je včasih veljala za najboljšo na poti med Dunajem in Trstom in tam so se zbirali vplivni veljaki in je zelo cvetela v času starih furmanov in tudi potem, ko jih že ni bilo več na cesti. Ob nekdanji pešpoti od Zoreta do Čepelj je dal Slaparjev gospodar postaviti znamenje svojemu hlapcu saj dobremu delavcu sledi vedno tudi dobro plačilo in če se dober delavec ponesreči in je pri gospodarju dobro zapisan potem mu ta da postaviti znamenje na kraju nesreče, da se bodo mimoidoči ljudje spominjali, kdaj je izgubil dobrega hlapca. Po tolikih letih je znamenje načel zob časa in preraslo ga je grmovje in drevje. Franc Cerar iz Lukovice je skupaj z sorodniki , prijatelji in znanci očistil okolico znamenja, bolje tistega, kar je od njega še ostalo snel križ iz bližnjega drevesa, kjer je bil pribit z klanfama in se lotil popolne obnove. Našli so mesto, kjer je prvotno stalo znamenje ob nekdanji pešpoti od Zoreta do Čepelj in postavili betonski podstavek , naredili nov leseni del obnovili kip križanega postavili streho in v torek 26. julija je obnovo znamenja blagoslovil župnik Igor Dolinšek. Ob tem se je zahvalil za vloženo delo Francetu Cerarju in nam povedal, da vsak izmed nas nosi svojo obliko križa, le da eden pravi , da je to starost, drugi bolezen, neuspeh€Ś Znamenje je postavljeno zaradi človeka in pogled nanj četudi tik pred smrtjo olajša, pomirja. Verjetno boste sedaj raje hodili po tej poti,je nagovoril zbrane , se ustavili ob križu, ki mu je France z obnovo dahnil novo življenje in se pomudili ob njem z odložitvijo vsakdanjih težav, ki jih tudi danes ni malo. Svojo zahvalo so dodale v pogovoru po blagoslovu tudi Zoretova dekleta, ki niso mogle skriti čustev ob tem, da nekdo naredi nekaj za nekoga, ki ga niti poznal ni pa čeprav je to samo obnova znamenja, ki so ga postavili njemu v spomin. Dav času , ko vsi hitimo sem in tja ne bi takoj zapustili okolice znamenja je poskrbel bližnji sosed in gospodinje z pogostitvijo in res smo se še dolgo zadržali v pogovoru o tem kako je potekal obnova, kako je bilo včasih, kdo je kosil tu in kdo tam in še mnogo drugih zanimivosti.