Od Marije k Mariji

Vsakoletni romarski dan otroškega in mladinskega pevskega zbora, ministrantov in tokrat so se nam pridružili tudi mlajši pritrkovalci smo predstavili na začetek šolskega in veroučnega leta in se odpravili v Olimje, kjer smo z pobožnostmi zaključili romarski del. Vendar ni šlo tako hitro, saj smo si najprej ogledali okolico , nato stopili v cerkev in se najprej umirili, nato zapeli za ogrevanje nekaj pesmi in še litanije sv Frančiška, ter molitveni del končali z Marijinimi pesmimi. Sledila je zanimiva predstavitev kompleksa kamor spada tako cerkev kakor samostan in nam jo je podal p Ernest., Čeprav smo obiskali cerkev že večkrat vsakič o njej izvemo kaj novega , tako smo se tokrat dotaknili gradnje temeljev. Cerkev namreč stoji na pilotih , pod njo pa je obilo vode. Vzporedno z gradnjo cerkve je potekala tudi izdelava oltarjev na sosednjem hrvaškem in posebnost lepo obnovljenih oltarjev je črna barva. Še nekaj smo opazili Marijo sredi cerkve v prelepi obleki in se ob tem spomnili na koledar z Marijinim slikami pred leti, ko so bile v njem samo tiste Marije, ki jih oblačijo v različna oblačila. Po ogledu cerkve smo se napotili še v najstarejšo lekarno in sicer tretjo po starosti v Evropi in tudi tu izvedeli, da imajo vse novozgrajene lekarne podobno , če ne že kar enako osnovo, kakor ta lekarna ob tem milim na del, ki je namenjen strankam in del, ki je namenjen pripravi zdravil, ali drugih pripravkov. In če drži rek, da v naravi za vsako bolezen raste rožca, potem se okolica samostana bohoti od zdravil. Sicer nam je bilo razloženo zakaj in kako so patri gojili rože in skrbeli za vrtove. Še kakšno rcnijo za seboj in že nas je pot vodila preko mostička v deželo pregreha, ja prav ste prebrali le da sladkega. Takšna čokoladca in takšen čokoladni bombon in, šele sedaj vem zakaj je tako dobrodošlo, da so zdravila pri roki, saj se ti v glavi in želodčku zavrti, če samo tisto, kar ti ponudijo za pokušino vzameš, če pa pretiravaš si si pa sam kriv in rcnije prav pridejo . In smo odšli natovorjeni eni več, drugi manj in iskali kam bomo dali, da se nam do povratka vse le ne stopi. In da ne pozabim, da nas je prišel pozdravit tudi tukajšnji župnik in dekan Jože Rogač, ki je kar nekaj časa prebil tudi v Črnem grabnu, predvsem v času novih maš. Ja kako lepo je stisniti roke in reči kako si , po izgledu je v redu sicer pa še niso začeli z veroukom, tako, da bomo videli čez čas, kako bo. In se odpravimo novim pustolovščinam nasproti, kajti čaka nas nora zabava v Aqualuni. Prijazen obraz blagajničarke je že naredil dober vtis in tudi ob povratku vprašanje, ste bili zadovoljni je bilo vse v redu so besede, ki kar same vabijo, da se še vrnemo. Tobogani, drče in igre v vodi so bile enkratne in tako spremljevalci kot najmlajši smo uživali, a treba je bilo reči adijo. Pobrali smo šila in kopita in se veseli odpravili proti domu in čeprav utrujeni in malce pordečeni smo vseeno prišli še k večerni sveti maši, da rečemo HVALA tudi Bogu. Domačemu župniku in Petri Avbelj zborovodkinji smo se tako kakor šoferki zahvalili že na avtobusu v pričakovanju naslednje avanture .