Avtor: arhiv Objavljeno: 22. 09. 2011

Romanje v Me

V zgodnjih jutranjih urah četrtka 22. Septembra smo se počasi zbirali na Brdu tisti, ki smo se tokrat odpravili na romanje v Medžugorje in Sarajevo v organizaciji domačega župnika Andreja in turistične agencije Gaje. Poleg nas so vozniki D-toursa popeljali še romarje iz župnije Zlato polje in Polje pri Ljubljani in tako smo skupaj začeli našo romarsko pot, neki malce prej , nekateri pa celo malce kasneje in tisti so se vrnili prvi tudi domov. Po prelepi deželici pod Alpami nas je pot vodila proti Beli krajini in mejnemu prehodu z Hrvaško , ki smo jo prestopili v jutranjih urah. Če so bile ravno zgodnje je vedel vsak zase, seveda smo se med tem za varno vožnjo že priporočili našim zavetnikom in tako v miru nadaljevali pot proti našemu prvemu cilju hrvaškemu Lurdu. Z manjšimi postanki, tiste ob morski obali bi najraje izkoristili kar za skok v toplo morje smo ob spoznavanju krajev z vodičko Gabrijelo prispeli do našega prvega cilja romarskega cilja hrvaškegako svetišča VEPRIC, ki ga je ustanovil 1908.g. biskup dr. Juraj Cari‡ (1867-1921), ki je tu tudi pokopan. Naravna votlina z celim okolišem, hribčki, rastlinjem in potokom živo spominja na Lurd, kjer se je Blažena Devica Marija leta 1858. prikazala 18 krat Bernardici Soubirous. Zaradi naravne lepote in tišine je romarski kraj dobro obiskan preko celega leta. Priznati moram, da me v tem romarskem svetišču ni bilo kar nekaj let in prijetno sem bil presenečen, kako lepo so ga uredili in poskrbeli za zbranost in dobro počutje vernikov, ki pridejo na ta sveti kraj, tudi z novo kapelo ki jo krasi mozaik p. Marka Rupnika. In že nas void pot do končnega cilja našega prvega dne romanja Me‘ugorja, kamor prispemo v poznih popoldanskih urah in vendar imamo pred sveto mašo še dovolj časa, da se napotimo k vstalemu Odrešeniku, si ogledamo križev pot in najdemo čas za zbrano molitev pred Marijino podobo pred cerkvijo. Sveta maša na prostem ob prisotnosti številnih vernikov različnih narodn osti in različnih govoric, zato tudi Evangelij v 15 jezikih , da ga je razumel vsak, ki je bil pri sveti maši, čeravno ni razumel nagovora med njo. In tudi tokrat se je nagovor naslonil na Evangelij in ob tem spregovori o tem kako mladenič , ki je padel v vodo kliče na pomoč. Vprašajo ga, zakaj je šel v vodo, če ne zna plavati, a ob tem nam pove, da če ne povemo tistemu, ki nas posluša smo naredili korak nazaj, kajti Bog nas ne bo mogel rešiti. Ker ste se zbrali na tem kraju molitve pomeni, da bi želeli dvigniti nov dom, kajti vi ste dom božji. Ob tem je povedal tudi priliko o tem kako so meditacijo predavali v zaporu in so se je udeležili vsi zaporniki. Po tem, ko so vprašali, če je mogoče z meditacijo tudi lebdeti in so ugotovili ,da je mogoče samo z vajo jih drugi dan ni bilo več na predavanje. Tisti, ki nadaljujejo pot z Bogom ne rešijo svojih težav takoj. Z ljubeznijo do Boga se ohranja ljubezen v družina med partnerji in otroci. Človek ima 206 kosti, ki so vsaka na svojem mestu in človek je od začetka, ki ve kako se mora odražati v vsakodnevnem življenju.Pot rešitve je težka in vendar Edina in Bog je milostljiv in dober. Po končani sveti maši je sledilo čaščenje , čeprav so molitve potekale že pred sveto mašo se nikomur ni mudilo nikamor, vsi smo ostali na mestih in zmolili še eno, dve...... molitvi.Ob tem patri niso pozabili na tiste, ki so za spomin na obisk romarkega svetišča nakupili spominke in jih še blagoslovili, da bodo v pomoč in tolažbo tistim, ki jih bodo dobili. Prišel je večer in odšli smo priti našemu kraju počitka z mislijo saj se sem še vrnemo. Sonce se je počasi dvigovalo v petkov dan in nas je prebudilo, da smo se počasi napotili proti cerkvi, kjer smo Slovenci imeli ob osmih in desetih sveto mašo. Po sveti maši sem se napotil še v zakristijo, da pozdravim njihovo zakristjanko in ob tolikih duhovnikih , ministrantih in drugih , ki si podajo kljuko zakristije me je takoj vprašala, če je radio Ognjišče tu. Stisk roke in simbolično darilce za spomin je sestra, ki že 10 let deluje v tem svetišču je pomenil , da poleg Njega še drugi cenimo njeno delo. Mi pa smo se napotili na mesto prikazovanj Crnoco, mimo hiše vidke Vicke Ivankovič. Z molitvami in prošnjami smo se tudi tokrat obrnili na Marijo in ob zaupanju vanjo in njenega sina bomo deležni uslišanj. Vračamo se po stezi polni kamnov čudnih oblik in nikomur se nič ne zgodi, čeravno so kamni ostri in nepravilnih oblik, že deluje varstvo Marije, nas spremlja na naši poti v dolino , nas bo spremljala celo pot do povratka€Ś..