Beatifikacija Drinskih mučenk
Sobota 24. decembra je bila nekaj posebnega za vse romarje, ki smo se udeležili beatifikacije Drinskih mučenk med katerimi sta bili tudi dve Slovenki. Redovnice so bile članice sester Družbe hčera Božje ljubezni in med njimi sta bili tudi Slovenki: s. Krizina Bojanc, ki se je rodila v Zburah pri Šmarjeti, in s. Antonija Fabjan iz Malega Lipja v Suhi krajini. Poleg sester Krizine in s. Antonije so bile še s. Jula Ivaniševi iz Hrvaške, s. Berchmana Leidenix iz Avstrije, ter madžarska Hrvatica Bernadeta Banja, ki so na Palah v BiH skrbele za otroke različnih ver in narodnosti in negovale bolnike. Njihov samostan je med drugo svetovno vojno služila za pribežališče vseh pomoči potrebnih. Decembra 1941 so samostan napadli četniki, ga požgali, nune pa nasilno odvedli v Goražde. Tam so jih nato skušali posiliti, a se niso pustile in so se skušale rešiti s skokom skozi okno. Na koncu so jih četniki pokončali z noži, njihova trupla pa vrgli v reko Drino. Tako so Božje služabnice, drinske mučenke, izkazale svojo vero in ljubezen do Kristusa z mučeniško smrtjo. V zgodnjih jutranjih urah smo tako krenili z avtobusi proti veliki dvorani Zetra ,ki ni mogla sprejeti vseh ,ki so se hoteli udeležiti slovesnosti, ki jo je vodil posebni papežev odposlanec, kardinal Angelo Amato, ki vodi vatikansko kongregacijo za zadeve svetnikov in blaženih. Poleg njega so se slovesnosti udeležili tudi številni Cerkveni dostojanstveniki in predstavniki vlade BiH. Somaševalo je preko 500 duhovnikov , redovnikov in redovnic mi ni uspelo prešteti. Z pesmijo in tudi plesom smo počakali na začetek slovesnosti in nato spremljajoč dogodke pred oltarjem tudi ob pomoči knjižice počakali na slovesno razglasitev. Sveta maša je potekala v znamenju Drinskih mučenk, saj smo najprej prisluhnili njihovim življenjskim zgodbam , ki sem jih to moram priznati tokrat slišal prvič. Ko so prebrali odlok o razglasitvi Drinskih mučenk so v dvorani Zetra odkrili njihovo sliko, ki bo pozneje vgrajena v enega od stranskih oltarjev cerkve Kraljice rožnega venca v središču Sarajeva na Cankarjevi ulici. . Sledila je sveta maša z nagovorom glavnega mašnika in prošnje v različnih jezikih. Sveto mašo smo zaključili z zahvalno pesmijo pri kateri smo drugo kitico zapeli v slovenščini. In vendar bi glede na številne romarje, ki so se udeležili beatifikacije pričakoval še kakšno besedo , ali pesem več v jeziku sester Krizine in s. Bojane.k Zbrane je kardinal Amato spomnil na tragedijo, ki so jo doživele Drinske mučenke ter dodal, da njihovi morilci niso gledali na to, da so redovnice. Oslepljeni od sovraštva do katolištva in z brezkončnim egoizmom, so pobili te nemočne, a neuničljive žene. Sestre, ki se niso prepustile volji vojakov, so raje z begom ohranile svoje dostojanstvo, je poudaril kardinal. Srce joče zaradi tako velike norosti, je dejal kardinal in še scenarij mučeništva je večen boj med Bogom, ki je izvir življenja in vsega dobrega in njegovim nasprotnikom, starim zmajem, ki je izvor ne prijateljstva in smrti. Danes Cerkev poveličuje te sestre, resnične Hčeri Božje ljubezni, ki so s težko preizkušnjo pokazale, da sta ljubezen in opravičilo veliko močnejša od sovraštva in krutosti. Po besedah kardinala Amata je katoliška Cerkev cerkev mučencev, Kristusovih pričevalcev, ki darujejo svetu posebno ljubezen. Mučeništvo prinaša v življenje ljudi svetlobo in pravičnost, ter v tem vidi dobro ter ga izpopolnjuje. "Pet redovnic, ki so bile danes razglašene za blažene, kaže na to, da se lahko tudi z golimi rokami, vendar z močno vero odpovemo zlu, je dejal kardinal Amato. Mučenci umirajo a cvetijo za pravo človeškost. Svoj nagovor v do zadnjega kotička polni dvorani Zetra je kardinal Amato sklenil z naslednjimi besedami: Svet mučencev je povabilo, da se iztrgamo iz apatičnosti, in da zaživimo z duhovnim orožjem, to je z vero in ljubeznijo.
Zahvalna sveta maša za beatifikacijo Drinskih mučenk bo 22. oktobra v Žužemberku ob 10 uri.