Nedelja Svetega pisma

Četrta navadna nedelja je bila tokrat tudi nedelja Svetega pisma in pri sveti maši so letošnji birmanci prejeli knjigo vseh knjig v svojo last. A ne zato, da bo zavzemala prostor na knjižni polici temveč, da jo bodo vzeli v roke in iz nje kaj prebrali, ko jim bo hudo ,ali ko jim bo lepo. Tudi z zglednim sodelovanjem pri sveti maši so mladi pokazali, da vedo čemu hodijo po poti, ki jo je začrtal Bog, kajti le še dobra dva meseca nas ločita od letošnjih Binkošti naše župnije, ko bodo fantje in dekleta 8. In 9. Razredov po nadškofovi molitvi polaganju rok in maziljenju prejeli dar od zgoraj-Svetega duha. Zato toliko bolj velja misel da kdor prihaja k sveti maši samo zato, da bi prejemal, je kmalu razočaran. Kdor pa pride v cerkev in reče samemu sebi in Bogu : Odreči ,se hočem svojim željam in interesom, moliti hočem za tukaj zbrane, komaj poznane in sploh nepoznane sokristjane, bo v sebi doživel mir in veselje, kakršnega v zaverovanosti vase ne moremo okusiti. Če nas bo veliko takšnih, se bo ozračje spremenilo hlad bo izginil, kajti sprejeti birmo ne pomeni biti poslan k sveti maši v tako imenovanih svetih časih , za Božič in Veliko noč, ampak vsako nedeljo, kajti kdor je v tem zvest obdarja tako sokristjane, kakor samega sebe. Pri nagovoru je tokrat župnik Andrej Svete spregovoril o vsebini odlomka iz pete Mojzesove knjige, ki govori o preroku in njegovem poslanstvu med ljudstvom. Ob tem ne smemo pozabiti, da nas Bog stalno obiskuje preko posrednika in tisti, ki je voljan prisluhniti božji misli in besedi, ter jo posredovati naprej, tega Bog zagotovo ne bo zapustil .Sveto pismo označuje za preroke nekatere, ki so se oglasili ob Gospodovem prihodu na svet: Zaharija, ki hvali Boga, da se je ozrl na svoje ljudstvo, Marijo, ki poveličuje božje usmiljenje Simeona, ki je v Gospodu videl luč v razsvetljenje poganov. Da bi le bilo nekaj preroškega tudi v nas!