Občni zbor škofijske Karitas Koper

Številni projekti so zaznamovali delo Škofijske Karitas Koper v letu 2011, a največji je vsekakor ljubezen do sočloveka, do tistega v stiski v katerem se odseva Bog. A vendar je pogled na njihovo delo lahko zelo različen, saj je potrebno delo oceniti kot celoto in tudi v smislu duhovnosti, kajti kaj je lažje reči hromemu: Odpuščeni so ti grehi'' ali reči: ''Vstani, vzemi posteljo in hodi''? Tudi topla beseda, pogovor je velika pomoč nekomu, ki obupuje nad življenjem. Leto, ki so ga na tokratnem občnem zboru zaključili z potrditvijo in sprejemom vseh poročil so zaznamovali mnogi projekti za lajšanje pomoči, a vendar so se ob tem zavedali, da bo vsako leto za njim potrebno postoriti še veliko več. In ker se zavedajo, da bodo vse pregrade premostili lahko le z Božjo pomočjo, čeravno okrepljeni le z njegovo besedo , kajti, če ne bo nič vzeti v roke in dati drugemu, bo tista topla beseda tolažbe in zaupanje v Boga, ki nikoli ne zapusti tistega, ki veruje in zaupa odrešujoča. Iz tega razloga so se zjutraj zbrali v župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi pri molitvi pred sveto mašo in nato zavzeto polni notranjega duha nadaljevali pri sveti maši, ki jo je daroval škof msgr Metod Pirih ob somaševanju številnih duhovnikov in ob prepevanju župnijskega pevskega zbora. Kratek a duhovno bogat nagovor msgr. Metoda, ki ga je podkrepil z blagri in iz katerega lahko izluščimo glavno misel, ki se glasi če naša ljubezen nima duhovnega temelja bomo obupali, a ker nam On daje moč vztrajamo v dobro tistih, ki so našli svoje zavetje pri Jezusu. Pri sveti maši smo se spomnili tudi vseh tistih, ki so delovali v vinogradu dobrote a jih žal ni več med nami, a se njihova dobra dela na zemlji štejejo v dobro v nebesih in teh del ni bilo malo. Po blagoslovu smo se odpravili proti Škofijski gimnaziji Vipava, kjer je bilo že vse pripravljeno za občni zbor Škofijske Karitas Koper. Po razdelitvi in prevzemu gradiva tokratnega zbora je bilo najprej konstituirati , bolje predlagati organ- ljudi, ki bodo vodili tokratni občni zbor. Sledili so pozdravi posameznih gostov iz sosednjih škofijskih Karitas, ter prebrana po pošti prispela opravičila in pozdravi. Niti med zasedenimi sedeži, niti med prebrano pošto nisem zasledil pozdrave Rdečega križa, le centra za socialno delo in vendar bi morali biti slednje organizacije tesno povezane z delom Karitas, saj delujejo v dobro človeka. Ob tem se vprašam ,ali res delujejo za dobro človeka, ali le za svoje interese? V odnosu kakršnega kažejo mislim, da ne. In da je vse teklo kot namazano smo najprej prisluhnili pravilom občnega zbora, nato pa poročilom posameznih resorjev, začenši z ravnateljem škofijske Karitas Matejem Kobalom. Iz poročil je bilo razvidno, vse podatke smo lahko prebrali v obširnejši obliki v lično urejeni brošuri, da je bilo veliko postorjenega na področju pomoči potrebnim, a da jih čaka še veliko dela, saj statistike kažejo vsako leto več prosilcev za različne oblike pomoči. Ob tem je bilo naprošeno, da naj vsako prošnjo ne naslavljajo takoj na Škofijsko Karitas, ampak v okviru zmožnosti poskušajo najti rešitev v krogu župnije, dekanije in šele nato škofije. Sicer je v preteklem leti, ki so ga z tokratnim občnim zborom zaključili škofijska Karitas, ki ima na svojem ozemlju 77 župnijskih in 25 medžupnijskih Karitas, v 99 župnijah, kar pomeni, da Karitas deluje kar v 85,1 % župnij. Malce se ob tem zatakne pri oddajanju poročil, saj nekatere Karitas niso oddale poročil in zato pride lahko do majhnih odstopanj, je pa stanje glede števila Karitas v župnijah že tri leta nespremenjeno. Pogled v brošuro nam obenem izda koliko so prejeli in koliko, ter kam so prejeto oddali. Če vsoti prejetega dodamo še delo, ki ga opravijo člani in članice brezplačno znesek ni zanemarljiv. V leti 2011 so obiskali 12286 ostarelih razdelili 458 ton hrane in ostalih potrebščin, pomagali 808 družinam v finančni stiski, ali drugače 21,5 procenta ljudi je poiskalo pomoč na Karitas, tako znesek, ki je bil porabljen vključno z vloženim delom krepko presega 1100000 evrov. Ob tem velja zapisati, da je vložek države tako majhen, da se ga sploh ne splača zapisati, saj skupaj z lokalno skupnostjo ne presega 3% . Po prestavitvi posameznih projektov je sledil opoldanski odmor. Tako smo se po malce zamujeni opoldanski molitvi odpravili proti Dijaškemu domu Škofijske gimnazije Vipava, kjer nam je kosilo še toliko bolj teknilo tudi zaradi nasmejanih in veselih kuharic, ki so znale z vsakim spregovorit besedico dve, čeravno so morale v soboto delati. Zato iskrena hvala v mojem in v imenu organizatorja tudi njim, ki so znale ne le samo postreči pripravljeno hrano, ampak storiti nekaj več , spregovoriti besedico z njim nepoznanimi in jim tako polepšati že tako lep dan. V malce vetrovnem a sončnem popoldnevu smo se ob pogledu na Vipavo počasi odpravili proti gimnaziji, kjer smo nadaljevali z delom. Najprej smo prisluhnili Alešu Čerinu na temo Kako preživeti z 1 EUR na dan. Ob tem naj povem, da smo izvedeli, da je trenutno najuspešnejša knjiga v Srbiji Kuharica pred prvo svetovno vojno, ali kakor bi moderno zveneli Kako so kuhale naše bake. Sledile so delavnice in nato še plenum in sklep tokratnega druženja. V želji, da bi lahko pomagali vsem, kljub vse težjim časom, smo se razšli v zaupanju Vanj, da bo navdahnil tako nas kakor mnoge, ki delo Karitas podpirajo, tudi z željo, da navdahne nove mlade člane Karitas in donatorjev.