Zadnje slovo od sestre Silvestre Frančiške Hanžel

Zaključila se je misijonska pot s Silvestre, ki bi letos praznovala 100 rojstni dan, a je žal prej odšla v Očetovo hišo, kamor je tako želela. Z molitvami domačih in sosestr se je pričelo njeno slovo, tako kakor je bilo njeno življenje eno samo delo in molitev. Njene molitve in njena pot in hoja za Jezusom naj bo spodbuda mladim, da se ne bojijo pristopiti in odgovoriti na klic, če jih Jezus kliče, saj jim je njena pot lahko v spodbudo in njena starost, ki jo je doživela kljub letom v misijonih potrditev, da nas Bog še ljubi.  

Na Božjo njivo smo danes 27. marca pospremili sestro Silvestro Frančiško Hanžel, ki bi, če bi ji Bog namenil  17. maja praznovala stoti rojstni dan.  Še zadnjič je bila tako v  krogu sorodnikov in sosestr skupaj v cerkvi pri sveti maši nato pa je njeno utrujeno telo položeno poleg sestre Benedikte, od katere smo se poslovili v preteklem letu in kjer skupaj čaka vstajenja. Z molitvijo, tako kakor je ona sama skupaj z sosestrami  preživljala večino svojega življenja so se od nej poslovili izmenjaje se sorodniki in sosestre že pred pogrebno sveto mašo in se ji s tem zahvalili za neštete darovane molitve, ki jih je v  letih posvečenega življenja  podarila svojemu Gospodu.. Sveto mašo je daroval ob somaševanju še drugih duhovnikov župnik Anton Dular . ki je na kratko in vendar popolno predstavil življenjsko  pot sestre Silvestre, ki je luč sveta zagledala davnega leta 1912 kot deseti od trinajstih otrok. Ljubezen je bila vedno vezni člen v življenju s. Silvestre, najprej ljubezen staršev, nato njena ljubezen do Boga in ne nazadnje, ljubezen Boga do nje saj ji da življenje. Že v otroških letih sta jo starša naučila ljubezni do vere in to  je gojila do konca svojega zemeljskega življenja.. V ne preveč bogati družini, saj so spadali med manjše kmete se je rodilo 13 otrok in ona je kot desetnica odšla po svetu z globoko vero in zaupanjem v Njega, ki ji  je njen o zaupanje bogato poplačal z leti in ona mu je ljubezen vedno vračala.. In to bogato, saj je imela  v sebi vseskozi veliko več volje do življenja , dela in molitve kakor precej  mlajši. Skupaj  s sestro  Štefanijo in sestro. Benedikto, ki se je poslovila v preteklem letu  je  preživela čudovite dneve  v Kamniku z mislijo na  rodno vas  Drakovce pri Mali Nedelji z spomini na mlada leta v Argentini 4 leta  Paragvaju 53 let   , Urugvaju 3 leta in kaj se je vse tam naučila in koliko je dala tamkajšnjim ljudem. Poleg poučevanja verouka je učila tudi risati delati lepljenke in še mnogo drugih stvari. Pogled na njene rožice na platnu je kakor pogled na travnik  poln spomladanskega cvetja v njeni rodni Prlekiji, ali  kje na misijonu.  Od leta 1994 se je v Kamniku posvetila molitvi a nikoli ni pozabila na delo v misijonih in je vseskozi vztrajno zbirala znamke za misijone. Njeno življenja nam kaže pravo pot hoje za in z Jezusom in ob tem prosimo Gospoda žetve, da da novih duhovnih poklicev tudi na željo pokojne s Silvestre. Sveta Evharistija je spremljala s Silvestro vse življenje in v njej je našla moč in rešitev kajti Jezus je pot, resnica in življenje, zato naj se raduje med svetniki. Zgled, ki nam ga je dala za časa življenja je mir med nami in Bogom in tega naj prenašamo drug  na drugega, kajti ona nam je  podarila mir. Prišla je grenka u ra ločitve, ko se ločiti moral jaz bom. Zemlja domača, zemlja slovenska, bodi po slednji tihi moj dom….so zapeli pevci dragi sestri  Silvestri v slovo,  a jaz ob ljudski pesmi, ki smo jo zapeli skupaj njej dodaja še tole pesem
Prišel je čas slovesa bratje čas je da gremo. Otožen je naš spev, podobno smrti je slovo.
ODP: A mi se bomo srečali, se videli še kdaj. Nasvidenje prav vsi vi, bratje, nasvidenje še kdaj!
Sklenimo zdaj verigo vsi, podajmo si roko, bodimo tesno združeni, predno odidemo.
ODP. A mi se bomo srečali, se videli še kdaj. Nasvidenje prav vsi vi, bratje, nasvidenje še kdaj!
In Bog, ki vidi, ve za nade našega srca. Kot danes nas je tukaj zbral, nas še bo združit znal.
ODP. A mi se bomo srečali, se videli še kdaj. Nasvidenje prav vsi vi, bratje, nasvidenje še kdaj!
In takrat draga  s. Silvestra bomo skupaj  še kakšno  razdrli tudi o domačem rujnem  vincu iz tistih hribov, ali gorc kakor Vi pravite .
Do  našega ponovnega srečanja pa mislite na nas  tam zgoraj kamor ste vedno želeli in hrepeneli in  kamor vas je pripeljala ljubezen do križanega. Počivajte v miru .