Predvelikonočno srečanje starejših faranov
Predvelikonočno srečanje za starejše farane župnij Brdo in Zlato Polje je tudi letos pripravila župnijska Karitas Brdo-Zlato Polje in na katerega je letos prvič vabila preko vabila v lokalnem časopisu Rokovnjač zaradi »tajnosti« podatkov.
Tudi tokrat so se nam pridružili mnogi novi obrazi in z veseljem smo jih sprejeli v svojo sredo, saj nam že Jezus v Matejevem evangeliju sporoča :« Karkoli ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« in kaj je lepšega kakor dati darilo svoja dobra dela Jezusu. Mnogi so prišli že veliko prej kakor je bilo rečeno a nič zato, saj so lahko v miru opravili sveto spoved in kasneje še prijetno klepetali pred sveto mašo. Tokrat jo je daroval duhovni pomočnik Ivan Povšnar in starejši radi prisluhnejo njegovim nagovorom, ki se dotaknejo tudi mlajših generacij. In o čem je tokrat spregovoril, najprej v času, ki hitro teče in nato o tem, da v svojih 38 letih duhovništva še ni pridigal o osličku, čeravno je štirikrat omenjen v evangeliju današnjega dne. Neka profesorica klavirja je od svojih študentov zahtevala, da brezhibno zaigrajo sklepni del skladbe. Tako so morali učenci veliko več vaditi zadnji del in zakaj se sprašujete. Zato ker vam bodo poslušalci odpustili, če boste na začetku in na sredini kaj narobe zaigrali, če pa boste sklep zaigrali z napakami bodo dejali, kako ste fušali. Nato sledi drugi del , ki govori o tem kako je v evangeliju omenjen osliček, kako je privezan, kako ga apostola pripeljeta, seveda prej odvežeta … , ker ga Jezus potrebuje. In kaj ima skupnega zgodba o profesoric in zgodba o osličku? Naše življenje je podobno obema zgodbama najprej prvi, tudi mi lahko na začetku malce fušamo, samo na koncu ne. Ko smo mladi smo podobni osličku, ko nimamo časa za obisk svete maše, saj smo preveč zaposleni z nalogami tega sveta . važno pa je da sta tako sklep skladbe, kakor našega življenja brezhibna in za starejše prihaja tisti sklep skladbe in za tega se tudi z to sveto mašo pripravljamo. Učenca sta pripeljala oslička k Jezusu in tako bomo tudi mi nekoč oslička našega življenja pripeljali k Jezusu in če smo vadili potem bomo zanesljivo prišli , da bomo prepevali Hozana na višavah in v nebesih, da nas bo sprejel , ko pride čas, da zapremo oči. Sledilo je še bolniško maziljenje, ki olajša trpljenje in pomiri tesnobo. Bolniške nege ne nadomesti, posveti pa prizadevanja zdravnikov, bolniškega osebja in svojcev. Zakrament bolniškega maziljenja je znamenje tiste milosti, ki odrešuje in ozdravlja. Živi Kristus zaznamuje s svojo ljubeznijo trpečega človeka, ga reši ter telesno in dušno okrepi. Globok mir, ki izvira iz človekove sprave z Bogom ter sprejetjem svoje bolezni, pomaga bolniku, da si čim bolj pomaga z zdravstvenimi ukrepi tistih, ki zanj skrbe. Zakrament bolniškega maziljenja obnavlja zaupanje v Boga.
Po sveti maši je sledilo še srečanje ob manjši pogostitvi in obdaritvi, še prej pa sta poleg mašnika zbranim voščila blagoslovljene praznike še predstavnica Karitas in župnik Andrej Svete.
