romanje Lurd drugi dan

Čeprav smo se prebudili v Avignonu, smo se še vedno pozdravili z tistim domačim pozdravom Bog daj in se napotili na zajtrk ter kavico. A ob tem naj zapišem ,da je tista domna še najboljša, saj tu ne znajo skuhati kave, niti kapučina, ali pa mi ne znamo razložiti kaj bi radi pili zjutraj .

Po zajtrku pa se odpravimo v mesto ja veliko in zanimivo mesto z katedralo v kateri imamo sveto mašo in med njo nagovor Janeza Bernota , ki nam pove že tolikokrat izrečene besede romarji smo od rojstva do smrti na tem svetu, jaz pa dodajam le eni romajo malce bolje , drugi malce ….., a na koncu bo račun, kakšen bo je odvisno od nas samih. Še enkrat se povrnemo k sv Štefanu , njegovemu pogumu za pričevanje vere, saj kristjani niso iskali osebne slave, čeprav so bili v očeh ljudi malce trčeni, ali čez les. Tudi niso pričakovali ploskanja za svoja dejanja in delali so vse kar je Božja volja. Sleherni od nas, ki pričuje za Jezusa Kristusa  bi moral bolj poslušati in ljubiti Boga, kajti ljubiti pomeni trpeti zanj, kajti tisto kar je narejeno iz srca in ljubezni do Boga ostane. Ne bodimo kakor ladja, ki je premagala vse ovire na koncu potovanja  je trćila v pristanišču in izgubila ves dragoceni tovor. Bernardka Soubirous je imela težave z pričevanji, saj je šele pred smrtjo dokazala, da je vse res. Po končani sveti maši smo se še napotili na potep no ogled papeškega  mesta in imeli smo kaj videti, saj je bilo mesto od leta 1309 do leta 1377 sedež papežev v izgnanstvu, od leta 1995 je mesto na UNESCOvem seznamu kulturne dediščine. Znameniti most z zanimivo zgodovino nastanka, ter katedrala Notre-Dame –des Doms sta le dva pomembna kraja vredna obiska. Sicer tudi njihovi parki in majhne uličice skrivajo v sebi nešteto zanimivosti. Še malce predaha za kavico in potrebno je odriniti proti cilju naše romarske poti LURDu.