Romanje Lurd- tretji dan
V sredo smo se po zajtrku podali v Baziliko sv. Pija X da bi prisostvovali maši narodov, kar malce čudno se mi je zdelo , da tako ran odhod, saj neverjetno velika podzemna bazilika lahko sprejeme petindvajset tisoč (25.000) vernikov in kar dvakrat je bila v tem dnevu polna do zadnjega kotička. In če smo hoteli sedeti je bilo potrebno zgodaj vzeti pot pod noge , sicer pa te bazilika prevzame in čas pred sveto mašo je minil kot bi trenil. Čudovito petje in številni verniki in bolniki so dali svoj pečat slovesnosti poleg vseh tistih, ki so sodelovali pri sveti maši: Naši trije duhovniki so se kar izgubili med številnimi duhovniki in dvajsetimi škofi, ter nepregledno množico drugih sodelavcev brez katerih slovesnosti nebi bilo. Med sveto mašo mi uide pogled na eno izmed sodelavk, ki je bedela nad večjo skupino invalidov in z iztegnjeno roko, brez kakršne koli nejevolje in živčnosti verjetno daje znak nekomu. Čez čas prideta dva moška z vozičkom podobnim našim rudlnom- vozičkom za prevoz blaga ,s tem da je na njem sedež, naložita invalida in ga odpeljeta na stranišče in tudi nazaj. Tako kakor se je bazilika napolnila se je tudi spraznila brez kakršnega koli drenjanja , nespodobnih besed in ne vem še kaj. Nam pa ostane čas, da si malce ogledamo še ostale svete krajev razporejenih na 51 hektarjih velikem posvečenem območju okoli votline. Postavljene so v skladu z Marijinimi navodili iz leta 1858 (Pridite, pijte vodo iz izvira in se z njo umijte; Recite duhovnikom, naj tukaj postavijo kapelo; Naj ljudje prihajajo sem v procesijah). V tem duhu so postavljeni tudi obredi - maše, popoldanska in večerna procesija, pitje, umivanje. Leta 1861 (3 leta po prikazovanjih) je lokalni duhovnik Abbé Dominique Peyramale skupaj s krajevnim škofom odkupil zemljišče okoli votline in pričel z deli, da bi območje naredili bolje dostopno za obiskovalce. Pričeli so tudi z gradnjo prve od cerkva, ki je danes znana kot Kripta.
Kripta Kripta je prva cerkev, ki so jo zgradili na tem območju, danes je med najmanjšimi. Pri njeni gradnji je sodeloval tudi Bernardkin oče, ki je bil prisoten tudi na uradni otvoritvi leta 1866. Ladja je majhna in opazni so ogromni stebri, ki podpirajo težo zgornje bazilike Brezmadežnega spočetja, ki je bila zgrajena nad njo. Do Kripte se pride po hodniku, pred katerim dominirata sv. Peter s ključi nebeškega kraljestva in papež Pij X. Stene hodnika in ladje so obložene z majhnimi marmornatimi spominskimi ploščami, v zahvalo za duhovne darove.
Bazilika Brezmadežnega spočetja
Bazilika Brezmadežnega spočetja, znana tudi kot Zgornja bazilika, je bila druga cerkev na tem območju. Posvečena je bila leta 1876. To je impresivna in izpopolnjena zgradba v gotskem stilu, izdelal jo je arhitekt Hyppolyte Durand, na eni strani izgleda, kot da se dviga neposredno nad votlino. Stene so obložene z votivnimi ploščami in napisi iz nacionalnih romanj v preteklosti. Na oknih so prikazani različni dogodki iz zgodovine Lurda. Zunanjost zaznamuje mozaik papeža Pija IX., ki je leta 1854 razglasil dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju. Zvonovi vsako uro zaigrajo melodijo Ave Marija.
Bazilika sv. Rožnega venca
Baziliko sv. Rožnega venca je konstruiral arhitekt Leopold Hardy in je tretja, ki je bila zgrajena na tem območju, končana je bila leta 1899, posvečena pa 1901. Sprejme 1500 vernikov. Opazen je vpliv bizantinske arhitekture. Ladja je krožna in odprta, nadgrajena s kupolo. Kupola je zunaj okrašena z markantno pozlačeno krono in križem, ki sta darilo Irskega naroda iz leta 1924. Na zunanji strani je bil v letu 2007 izdelan Rupnikov mozaik s podobami Svetlega dela Rožnega venca.
Podzemna bazilika sv. Pija X
Podzemna bazilika sv. Pija X. je največja in najbolj nenavadna cerkev na tem območju. Oblikoval jo je arhitekt Pierre Vago in je bila dokončana v letu 1958 v pričakovanju ogromnih množic ob stoletnici prikazovanj. To je moderna betonska stavba, ki je skoraj popolnoma pod zemljo in lahko sprejme 25.000 vernikov. Stilno je zelo drugačna od preostalih dveh bazilik, strop spominja na prevrnjeno ladjo, vzdušje je precej temačno. Na stenah so prikazane skrivnosti rožnega venca, v posebni tehniki barvastega stekla.
Cerkev sv. Bernardke
Cerkev sv. Bernardke je zadnja, ki je bila zgrajena na tem območju. Posvečena je bila leta 1988, zgrajena pa je nasproti votline - na kraju, kjer je sv. Bernardka stala ob zadnjem (18.) prikazovanju. To je moderna stavba z relativno malo okrasja. Oblikovana je tako, da v ladjo spušča kar največ dnevne svetlobe, uporabljeni so svetli materiali, kar jo dela opazno svetlejšo kot je podzemna bazilika. Oblikoval jo je arhitekt Jean-Paul Felix, v njej pa lahko sedi 5000 vernikov, zraven pa je prostora še za 350 invalidskih vozičkov. Prostor je možno pregraditi v manjše dele, zgradba pa vsebuje tudi več konferenčnih prostorov, ki se lahko uporabljajo za verske in druge dejavnosti.
Popolden smo se udeležili še procesije bolnikov z Najsvetejšim, zvečer pa aktivno sodelovali pri procesiji z lučkami, saj se je v slovenščini slišala molitev rožnega venca in petje pesmi Zvonovi zvonijo.
