telovo -Svet oRešnje telo
Sveto rešnje telo in kri (tudi samo sveto rešnje telo ali kratko telôvo)je katoliški praznik posvečen čaščenju Najsvetejšega-evharistije. Praznik svetega rešnjega telesa se tradicionalno praznuje na četrtek po nedelji Svete trojice, ker je to v številnih državah delovnik, pa se praznik vedno bolj pogosto prestavlja na naslednjo nedeljo. Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška., ki je imela vizije, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. V naših krajih so praznik poznali že zelo zgodaj, saj ga je Oglejska Cerkev sprejela že leta 1254. Naslednik Urbana IV., Klement V. je leta 1311 praznovanje potrdil. Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost. Praznovanje svetega rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno telôvsko procesijo, ki pa je bila v Sloveniji v času SFRJ skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so zdaj obnovili tradicijo, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki (kratek sprehod po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču). Na Brdu je telovska procesij ponovno prestavljena na sam praznik nekaj let nazaj in poteka po ustaljeni poti že vsa leta. In vendar imamo v zvezi z praznovanjem Svetega Rešnjega telesa še mnoge druge liturgične in ljudske pobožnosti: izpostavljanje Najsvetejšega, blagoslov z Najsvetejšim, štirideseturna molitev ….Čeprav procesija za Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika, vendar so jo ponekod že imeli v 13. stoletju (npr. V Koelnu leta 1274). Praznik Telovo je sam zelo bogat obred, ki ga procesija naredi še slovesnejšega. Zunaj Rima se je po mnogih deželah tako tudi pri nas razvil bogatejši obred. Procesija se je vila (marsikje še danes) po poljih in travnikih in ljudje so prosili za blagoslov polja. Procesija se je ustavila pri štirih oltarjih, kjer so peli odlomke evangelijev, nato je bil blagoslov z Najsvetejšim. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja.
V četrtek 7 junija smo tako na sam praznik prisluhnili pri sveti maši nagovoru domačega župnika Andreja Svete, ki nam je spregovoril o kruhu tej vsakdanji hrani, ki nam omogoča, da delamo živimo in kaj storimo in ravno to vsakdanjo hrano je vzel Gospod, da pri vsaki sveti maši ponazarja Njegovo prisotnost. Z njegovo pomočjo ustvarjamo trajno skupnost med Bogom in nami ljudmi. Obhajati Evharistijo pomeni povezovati se z Bogom in zato naj bo Telovo, zahvala Kristusu, da je želel ostati med nami in , da med nas prihaja v podobi kruha in vina še danes, kajti on je pot , resnica in življenje.
