Zaključek veroučnega leta
Danes smo se zbrali, da bomo pred Gospoda prenesli ne samo pretekli teden, temveč vse, kar je bilo darovanega v celotnem katehetskem, šolskem letu. Premislimo , koliko časa nam je podaril Gospod od septembra 2011 do junija 2012: 10 mesecev, približno 42 tednov , 300 dni, 7200 ur, 432.000 minut. Pomislimo , kaj vse se je v teh minutah , urah, dnevih , tednih , mesecih zgodilo dobrega, manj dobrega, težkega, zelo težkega, prijetnega , veselega. Pomislimo v teh nekja trenutkih, za kaj se bomo danes bogu zahvalili , za kaj bomo prosili odpuščanja in kaj polagamo v njegove roke. S temi besedami iz ust osnovnošolke smo tokrat pričeli sveto mašo v soboto 9. Junija ob zaključku veroučnega leta, na konec šolskega bo potrebno še malce počakati. Besede nagovora Andreja Svete so bile namenjene veroučencem in so zvenele prav prijetno, saj konec prekladanja učbenikov, delovnih zvezkov pomeni, da so pred vrati počitnice. In vendar, kakor je potrebna šola, učenje, jemanje v roke učbenikov in delovnih zvezkov v katere ste zapisovali kar ste se naučili so potrebne tudi počitnice. A vendar ,čeprav porečete, da imate do počitnic pravico, si jih je treba zaslužiti. Če ste si preko leta prizadevali narediti vse, kar je bilo za narediti potem ste si jih zagotovo zaslužili. Med počitnicami bo čas tudi za druženje z brati , sestrami, starši, sorodniki in prijatelji kajti počitnice so namenjene skupnemu druženju in spoznavanju drug drugega. Naj bomo na morju, v gorah izletu ,ali kje drugje spoznali boste kako lepo je živeti in imeti čas drug za drugega. Če je v prvem delu nagovora mladim spregovoril o lepotah jih je v drugem delu spomnil na znane don Boskove sanje, ki jih običajno naslavljamo Sanje o dveh stebrih. Sredi morja, nevihte, nasprotujočega se vetra, sta se nad valove začela dvigala dva mogočna stebra, zelo visoka, ne daleč drug od drugega. Na enem je bil kip Brezmadežne Device, v podnožju kipa pa velik pano z napisom AUXILIUM CHRISTIANORUM - POMOČ KRISTJANOV; na drugem, ki je bil višji in močnejši je bila hostija, sorazmerno velika s stebrom, pod njo pa napis SALUS CREDENTIUM - REŠITEV VERNIH. Vrhovni poveljnik ladje je premagal ovire in usmeril ladjo med dva stebra: z enim sidrom je privezal ladjo na steber s hostijo, z drugim pa na steber z Brezmadežno Devico. Sledil je velik preobrat: na morju je zavladal velik mir in ta dva stebra imejte vedno pred očmi tudi vi . Ne pozabimo, da Don Bosko (1815-1888), ki je živel v 19. stoletju v času industrijske revolucije duhovnik, ki je deloval v italijanskem mestu Turin, kamor je "s trebuhom za kruhom" prihajalo veliko mladih. Za svoje trdo delo so prejemali le skromno plačilo, bivali v neživljenjskih razmerah in pogosto prenočevali pod milim nebom. Boj za preživetje jih je silil tudi v krajo, zaradi česar so se neredko znašli za zapahi. Veliko jih je zaradi težkih razmer prezgodaj umrlo. Don Boska je takšen položaj mladih globoko pretresel. Zato se je odločil, da jim bo podaril svoje življenje in jim pomagal po svojih najboljših močeh. V oratoriju, kot je poimenoval svojo vzgojno ustanovo, je zbira na stotine mladih. Njegovo geslo je bilo: "Za vas živim«. Z namenom, da bi se njegovo delo za mlade nadaljevalo, je ustanovil redovno družbo, ki jo je poimenoval po sv. Frančišku Saleškem - salezijance. Mnogi od veroučencev z velikim veseljem hodijo na duhovne vaje k salezijancem, ali le na oratorije v času počitnic. Na koncu se je v imenu župnije in v svojem imenu zahvalil še katehistinjam. Ker spada branja in petje k katehezi mladega človeka sta bili zahvale deležni tudi voditeljica Slomškovega bralnega priznanja, ter zborovodkinja Petra Avbelj. Lucija in Jure predstavnika devetošolcev, sta se župniku na koncu svete maše zahvalila z naslednjimi besedami: V imenu devetošolcev bi se vam zahvalila za vaš trud in potrpljenje z nami. Vsa leta ste se trudili z nami, nas vzgajali v veri in nam dajali lep zgled krščanskega življenje. V naša srca ste zasadili seme vere, sedaj pa je od nas odvisno , ali ga bomo znali prav zalivati in skrbeti, da bo zraslo v lepo klasje. Gospod župnik, hvala vam za vse. Prosimo vas, podpirajte nas še naprej v svojih molitvah. Veseli smo, da ste tako pogumni in ste nas peljali na zaključni izlet v Gardaland. V šoli žal že nekaj let nimamo zaključnega izleta. Za vedno bo ostal lep spomin v naših srcih. In ko sem pobaral gospoda kako je bilo na izletu je dejal krasno, nobenih problemov in naj še kdo kaj reče čez našo mladino. Zakaj ni šolskega izleta, so otroci problematični, je preveč dela in premalo zaslužka, mogoče je težava v pristopu k stvari, saj ni vse v denarju , veliko je tudi v mladih dušah in koga so poleg Jezusa tokrat ohranili globoko v svojih srcih si lahko samo mislite.
