Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta
Le še malo časa nas loči do novega šolskega in veroučnega leta zato je še kako prav, da se ozremo tudi malce nazaj na konec šolskega in veroučnega leta na mnoga razočaranja in negodovanja zato, da na koncu leta ne bomo za neuspeh krivili novo ravnateljico in učitelje in »zatežene« katehete, čeravno za to ne bodo nič krivi. Mogoče se česa naučimo tudi iz tega sestavka.
V 550 številke revije Ognjišče, ki sem jo sicer prebral že v mesecu marcu in mi je še kako prišla tudi za uvod v novo šolsko in veroučno leto si lahko preberemo zgodbo, ki jo je napisal Karl Gržan in ima tisti značilni zastrašujoči uvod: »Naj pride mama v šolo« in potem še drugi stavek: »Saj ve za tvoje ocene?« Kako naj staršem povem, da sem tudi nemočen, ko so me želeli videti le kot uspešnega , sposobnega, se z mano celo bahali. A tokrat je bilo drugače, edini sem imel pred zaključkom polletja tri čiste cveke. Ko sem dobil prvega sem pomislil ga bom že popravil, a ni šlo in ko sem si doma še tako želel spregovoriti o tem, dati iz sebe to muke stiske, pa nisem imel moči. Dobro je otroku ploskati ob njegovih uspehih, a prav tako, če ne še bolj , ga je potrebno sprejeti v njegovi nemoči. V nadaljevanju zapisa sledimo pogovoru med očetom in sinom, ko mu on prizna, da ima tri šuse iz slovenščine in o očetovih izrečenih besedah o tem , da kako to, ko se je vendar učil in njegovemu objemu , ter o njegovih vprašanjih, a ne, da bi ga obsodil, ampak lažje razumel. In zvečer mu je dejal, mogoče bi bilo prav, da greva skupaj do profesorice in sta šla. »Če si se učil potem res ne razumem kako je mogoče, da označiš skoraj vse zloge napačno?« »Ne zmorem! Možgani mi ne potegnejo« je poskušal pojasniti. Razredničarka je vprašala:« Ali ni mogoče kako drugače preveriti znanja?« in dobil je vprašanje : » No pa povej vrste stopic!« Jamb, trohej, daktil, amfibrah, spondej je zdrdral in že razlagal značilnosti posamezne vrste. Očitno ni zabušant je pripomnil oče, »Morda je celo genij« je dejala razredničarka in svojo izjavo obrazložila. » Geniji so imeli težave z utečenimi postopki« in ob tem je profesorica slovenščine pripomnila, da je odlika dobrega pedagoga, da zna odkrivati znanje in ne neznanje. Potem je dejala očetu: » Hvala, ker ste prišli na roditeljski sestanek. Še tako težke zagonetke lahko v razumevajočem sodelovanju razrešimo« Tako bo prizadevanje vseh, tako tistih, ki gledajo od katedra-šolske table stran kakor tistih, ki gledajo vanj in njihovih staršev v skupnem sodelovanju dvignilo tudi učni uspeh. Svoj zapis z naslovom Ob začetku novega pastoralnega leta je napisal tudi Grega Čušin, ki na vse gleda z drugačnimi očmi , očmi kristjana. In jeseni, ki diši po jabolkih in kruhu, odpre svoja vrata tudi šola, ki pa otrokom prav nič ne diši. Se pa, kot lahko beremo v časopisih, tam zgodi, da se obmetavajo z dišečimi jabolki in kruhom. In se človek vpraša, kako je to mogoče? Kakšne vzgoje so, doma in v šoli , deležni ti naši otroci? Kakšnih vzgledov? Pogledov? Nazorov? Nasvetov? Doma in v šoli? Šole, ki smo jo poznali svoj čas žal ni več. Pa temu niso krivi samo šolniki naše polpretekle zgodovine. Če prisluhnemo blaženemu Antonu Martinu Slomšku, katerega god obhajamo konec septembra, vidimo da korenine ljuljke, ki je zrasla skupaj z pšenico segajo precej dlje v zgodovino. Tako nam pravi : » Učitelj ne sme misliti , da je svojo dolžnost dovršil, če je svoje učence gladko brati in čedno pisati naučil. Kaj pomaga , če je glava prebrisana, srce pa hudobno in robato. Branje in pisanje je le lupina jedro pa krščanska omika in žlahtno srce…..« Novim šolskim prerokom je znanje glavna stvar, verske vaje pa le pritiklina. Toda ne pomislijo, da je znanstvena omika brez pobožnosti za vsako ljudstvo samo lišpan grob njegovega blagostanja. Grešijo vsi tisti šolski postavodajalci , starši, vzgojitelji, ki hočejo le šole posvetne imeti , šolsko mladino predvsem za minljivi svet izšolati, ne pa tudi za večnost.« Kako slabo ravnajo starši, ki svoje otroke pomehkužijo, jim vse po volji pustijo, glavo s prevzetnimi mislimi napolnijo, čez svoje otroke nikoli kaj hudega slišati ne marajo , od otrok pa radi sprejemajo tožbe čer druge in se za otroke krive ali nedolžne potegujejo. Kat bi bilo zapisano včeraj, kaj! Zato molimo za zdravo pamet, za našo mladino, za starše za učitelje in katehete, da bomo ana jeseni življenja mirne vesti potegnili črto, prešteli pridelek in pridelano, pobrano, potrgano in požeto. Želim vam uspešno in nepozabno šolsko in veroučno leto!
Saj res, fant z tremi šusi iz slovenščine Karl Gržan je doslej izdal že preko 20 knjig.
