Zahvalna nedelja-nedelja zakonskih jubilantov
Že vse od svojega nastanka se kristjani Bogu zahvaljujemo za prejete dobrote in na zahvalno nedeljo še posebej. V cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu že 12 let pred oltar zahval na zahvalno nedeljo pristopijo tudi zakonski jubilanti, da izrečejo svoj HVALA za vse prejeto na skupni življenjski poti. Tudi na tokratno zahvalno nedeljo 4. novembra so se zbrali in se skupaj zahvalili in priporočili za srečno skupno pot, mogoče pa je vsak izrekel še kakšno skrito prošnjo, ki bo njun zakon še bolj utrdila. Najprej jih je pozdravil Andrej Burja, ki je v svojem nagovoru omenil tako zahvalo, kakor prošnjo za vsako okroglo obletnico poroke. In tako se po 10 letih zakona zakonca zahvaljujeta za ljubezen, da sta prebrodila krizo prvih let skupne življenjske poti in prosita za zvestobo. Sveto mašo je tokrat vodil domači župnik Andrej Svete ob somaševanju duhovnega pomočnika Ivan Povšnarja, ki je tudi nagovoril zbrane. In tako smo prisluhnili zanimivi zgodbi o pogovoru dečka in obcestnega kamna o tem, kako kamnu ni nikoli vroče, ga nikoli ne zebe, se mu nihče ne smili, ni vesel življenja okoli sebe, tudi ne cestarja, ki pospravlja in kosi travo okoli njega in se mu zato nič ne zahvališ. Kamen je dejal, da se on nikomur in nikoli ne zahvaljuje in deček mu je dejal, da je čuden kamen popolnoma brez srca. In kamen je odgovoril, da je tak, ker ga je Bog takšnega ustvaril, njemu je dal srce, da bo znal biti hvaležen, a glej, da z nehvaležnostjo srca ne spremeniš v trdi kamen. Zatorej si dobro zapomnimo ta nauk iz pripovedi o kamnu, kajti nehvaležnost je težka stvar, ki človeka vleče k tlom in ga tlači, a hvaležnost pokaže človekovo srce in takšen človek je dragocen človek. Nikoli se ne pozabimo zahvaliti za izkazano uslugo, da bi bila naša zahvala pravilna izgovorimo besedo HVALA in ji ob tem dodajmo še košček hvaležnega srca, toplino hvaležnosti, da nam bo v duši prijetno toplo in bodimo vedno nenarejeno hvaležni za vse kar prejemamo. Na današnji dan se možje zahvaljujejo svojim ženam , ki perejo, likajo ,pospravljajo in so srce doma. Žen se zahvaljujejo možem za popravila po hiši, četudi niso takoj narejena in za njihovo pokončno moško držo, kajti v domu nekaj manjka če ni moža, čeravno ni opazil novih rož na oknih, pomite posode in oken in pohvalil kosila. In zakonski jubilanti se danes bogu in drug drugemu zahvalijo z besedami: Hvala ti , moj mož, hvala ti, moja žena, ker te imam, kaj bi jaz brez tebe na koga bi se v stiski in žalosti naslonil in prejel tolažbo, če ne na tebe? Oba prosiva Boga za zdravo pamet in za ljubezen in zvestobo, da bova dočakala najvišji jubilej, to je jubilej pri Bogu v nebesih in sicer oba sva skupaj. Seveda se moramo ob tem zahvaliti tudi starim staršem, sestram, bratom , duhovnikom in učiteljem, vsem tistim, ki se trudijo, da nam posredujejo znanje in plemenito vzgojo. Velika hvala na današnjo nedeljo gre seveda Bogu, Devici Mariji, angelom , svetnikom , dušam v vicah in ko bomo zapeli zahvalno pesem jo pojmo s hvaležnim srcem do nebeščanov, ki mislijo na nas in nam hočejo vse najboljše je svoje razmišljanje o zahvalni nedelji duhovni pomočnik. Pri prošnjah smo prosili za vse jubilante, tokrat so skupaj praznovali 10,20, 25, 30, 40, 50 in še 55 let skupne življenjske poti. Po končani sveti maši in fotografiranju smo druženje skupno nadaljevali še v prostorih župnišča ob pogostitvi sodelavk in sodelavcev Karitas. Na koncu pa so zakonci prejeli še spominsko darilce takšno, da bodo malce brali in razmišljali in nekateri bodo kaj kmalu prišli ponovno na vrsto, kajti pet let še kako hitro mine, do takrat bodo pa že prebrali vse.
