Sveti Miklavž obiskal otroke v Lukovici
Le še na podeželju na večer pred godom pripravijo »freh«, »ofreht«, »ofiranje«, »ofrah«, »tablanje« ali »rumplanje«. Sosedje, sorodniki in prijatelji, mladi in stari se odpravijo h godovniku, da mu pripravijo freh , ko z žlicami, pokrovkami , piskri, ribežni, skodelicami s kamenčki, krožniki na pragu vrat, ali pod oknom zapojejo, ali zgolj ropotajo godovniku. Na večer godu svetega Miklavža je bilo malce drugače, saj so ropotali parkeljni in to tisti ta grozni in daril ni bil deležen on, ampak otroci, ki so prišli v Kulturni dom Janka Kersnika v sredo 5. decembra. Tokrat se je sveti Miklavž z svojim spremstvom odzval prijaznemu povabilu župnijske Karitas Brdo Zlato Polje, ki ob pomoči Občine Lukovica in mnogih dobrih ljudi- beri sv. Miklavžev pripravila njegov prihod in obdarovanje za vse otroke od prvega leta do vključno drugega razreda osnovne šole. Najprej smo v igrici seveda pokukali v nebesa in pekel, kaj delajo pridni angelčki in kaj naklepajo hudobni parkeljčki. Zanimivo, tako današnjim časom podobno se obnašajo tam zgoraj, eni pridni, drugi nagajivi in še sreča, da imajo vmes še kakšnega majhnega angelčka, ki zna stvari postaviti na svoje mesto seveda pod budnim očesom sv. Miklavža. Igrico so pripravili otroci veroučnih skupin pod vodstvom Marije Juteršek in tako priklicali ob pomoči otroškega pevskega zborčka pod vodstvom Petre Avbelj, ki je z uvodnima pesmima dvignil vzdušje pričakovanja v dvorani priklicali sv. Miklavža. In je prišel z hudobci, ki so tokrat bili res hudobci in nam malce le nagnali strah v kosti in dušo, še sreča, da jih je sv. Miklavž miril in s svojim zapisnikarjem sv. Antonom, ki je vsako leto tiho in le z očmi opazuje dogajanje in piše v svojo knjigo tako zvezdice, kakor črne pike, ki jih je malce več. kakor zvezdic. Najprej je poklical na oder prvi razred skupaj z Marijo Juteršek, ki jih seznanja z osnovami kateheze, si je darila prislužil z petjem, tako kakor drugi razred skupaj z župnikom Andrejem Svete. Čeprav se je sv. Miklavžu mudilo, ker je moral obiskati še mnogo domov je vseeno sem ter tja koga malce povprašal, kako kaj pri verouku, v šoli in doma z pridnostjo, ali je prieden samo mesec pred njegovim prihodom. Tudi na vprašanje, ali so lahko tudi oni sv. Miklavži je le od redkih dobil pritrdilni odgovor. In vendar je obdaril vse najmlajše in se z nekaterimi utegnil celo fotografirati skupaj z spremstvom. Pred odhodom je podaril darila še igralcem in pevcem pevskega zbora, ter ponovno dejal, da če prihodnje leto ne bodo pridni, zagotovo ne bo prišel, sveti Anton je ob tem modro molčal in si ob tem mislil, saj vsako leto tako rečeš potem pa popustiš, čeravno niso pridni. Veselje, ki ga je naredil je bilo potem doma še toliko večje, ko so mnogi našli še tista darila, ki jih je pustil pri njih doma, a ob tem so bili mnogi tudi razočarani, saj so pričakovali veliko več, a kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni. Mogoče pa tudi zaradi naše ošabnosti prihodnje leto sploh ne pride!
