Vnesite vaš naslov
Snežna belina je tokrat še poudarila praznični dan, praznik brezmadežne Device Marije, ki ga praznujemo 8. decembra, ko ugotavljamo, da je lepota ena glavnih značilnosti Boga, njegova lepota pa se zrcali tudi v človeku, med katerimi je prva Marija. Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža, se pravi da je bila polna posvečujoče milosti. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo, da je bila Marija brez madeža spočeta, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. Življenje deklice in žene Marije, ki je znala na stvari vedno gledati s svetostjo in se po njej ravnati, ne glede na okoliščine, v katerih tudi pred dvatisočimi leti ni manjkalo hudobije in slabosti je bilo sveto in zato je Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha in za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Za to nas Marija, ki ima edinstveno mesto in vlogo v Cerkvi vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi mi trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marijo imenujejo svetejšo od vseh svetnikov, lepšo in svetejšo od angelov, čistejšo od kerubov in serafov in to so najlepša imena, ki kažejo na njeno brezmadežnost. In v nedeljo 8. decembra smo se na tokrat že deseto romanje k Brezmadežni v kapelo Lurške Matere Božje v Podgori pri Zlatem polju odpravili romarji izpred cerkve Marijinega Vnebovzetja na Brdu ob 14 uri, da bi ob romanju in molitvi dali čast Njej in Bogu. Število romarjev se je pri vsakem znamenju še povečalo in na koncu nas je bilo že preko petdeset ,ki smo v hladnem a lepem nedeljskem popoldnevu hiteli z molitvijo na ustih proti Podgori pri Zlatem polju. Mraz je sicer naredil svoje in mnogi se tokrat niso odločili, da se nam pridružijo na tokratnem jubilejnem romanju. Hoja po snegu je nekaj posebnega, že znane kapelice in znamenja ob poti so imele popolnoma drugačno podobo in molitev pred njimi je zvenela drugače, saj je vse obdajala belina novozapadlega snega. Nekje na pol poti smo bili po molitvi pri Zajčevem znamenju deležni še okrepčila, tako da smo pot do kapele Lurške Matere Božje lažje prehodili. V kapeli smo poleg devetdnevnice v čast Brezmadežni se še posvetili Njej, ki je mati našega Gospoda Jezusa Kristusa in mati Cerkve in v katero neomajno zaupamo, saj se k njej zatekamo po njeno materinsko pomoč in varstvo in v kar smo jo prosili v molitvi in pesmi. Romanje se je končalo z pogostitvijo prijaznih domačih gospodinj in za nekatere še z romanjem v obratni smeri do Brda.
