Zaključna prireditev Slomškovega bralnega priznanja

Napolnjeni s Svetim Duhom so vsi začeli govoriti Apd 2,1‑-11

 Berilo iz Apostolskih del.

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.
Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku.
Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci? Kako, da jih slišimo vsak v svojem maternem jeziku? Parti, Médijci in Elámci in tisti, ki prebivamo v Mezopotámiji, Juději in Kapadókiji, v Póntu in Aziji, v Frígiji in Pamfíliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Ciréne, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj, Judje in spreobrnjenci, Krečáni in Arabci ‑‑ vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!«  Čeprav nam je tokrat pri sveti maši spregovoril Janez Žakelj o vsebini berila iz prve Mojzesove knjige Mz 1,1-2,2, kjer lahko preberemo:" Bog je videl vse , kar je ustvaril in bilo je zelo dobro."  se bi pri tokratnem druženju lahko naslonil tudi na zgornje berilo, kajti številne govorice so se tokrat zlile v  eno samo zahvalo Bogu in Slomšku. Vendar pojdimo  lepo po vrsti. Sobota 20. aprila je tokrat na Ponikvo privabila številne animatorje in bralce, ki sodelujejo pri Slomškovem bralnem priznanju in to iz vseh škofij. Tudi tokrat je srečanje pripravil Slovenski katehetski urad v sodelovanju z župnijo Ponikva in osnovno šolo  Blaža Kocena Ponikva. Da nam ni bilo dolg čas pred začetkom so tokrat poskrbeli animatorji z petjem in igro. Z pozdravom Simone Jeretina iz SKU, domačega župnika Alojzija Kačičnika in ravnateljice Andreje Ocvirk , ki sta nam zaželela, da bi se v Slomškovih krajih počutili čim bolj domače smo pričeli tokratno zaključno prireditev SBP. Osnovnošolci so nam ob pomoči mentorice Irene Zevnik in ob glasbeni spremljavi na citre  Zale Hrastnik pripravili zanimivo predstavitev življenjske poti blaženega Slomška. Prikupno in nevsiljivo smo se spoznali z njegovim otroštvom  in mladostjo, ter  se tako malce pripravili tudi na drugi del srečanja po malici. Še prej pa so prejeli najzaslužnejši bralci kipec in župnije priznanje. Tokrat smo se v s drugem delu našega druženja  podali na pot in to ne vsakdanjo, ampak Pot po Slomškovih stopinjah in si na vsaki postaji poti prislužili, če smo vedeli odgovor nagrado v obliki črke. Pravilni in nepravilni odgovori so šli v koš iz katerega so na koncu svete maše izžrebali tri nagrajence. Pri sveti maši so mladi bralci zavzeto sodelovali tako pri petju, kakor pri branju in  tokrat tudi pri nagovoru . Še pred tem nam je  o naši smeri  spregovoril domači župnik Alojz Kačičnik, ter nam vsem v srce položil, da je prava tista smer, ki vodi k Gospodu in, da bom ob dobri knjigi zagotovo našli pravo smer. Ob tem ni mogel   mimo nedelje, ki je sledila naslednji dan in jo imenujemo "nedelja dobrega Pastirja", ker v bogoslužju besede prevladuje podoba Gospoda, ki svoje poslanstvo predstavlja v sliki, sodobnikom tako neposredni; kot pastir, ki svoje ovce ne le vodi na pašo in varuje pred volkovi, ampak z njim vzpostavlja tudi čisto oseben odnos: ovce poslušajo njegov glas, on jih pokliče po imenu. V upanju, da bo kdo od mladih bralcev in bralk znal slišati notranji glas, ki vabi in pravi:" Pasi moje ovce". Na koncu svete maše v kateri smo se poleg srečanja z Jezusom tudi mnogo novega naučili so izžrebali še nagrajence Slomškove poti. Mihu Hermanu je pripadla čast, ko t začetniku SBP , da izžreba enega nagrajenca, drugega je izžrebal Alojz  Kačičnik in tretjega nagrajenca tokrat popolnoma tiha sestra Magda Burger iz SKU. Počasi smo se pričeli razhajati  ,a mnoge je pot vodila še na Slomškovo domačijo ob mislih kako pripraviti v domači župniji zaključek SBP. Letošnje Slomškovo bralno priznanje je za nami ,a nikakor ni za nami druženje z dobro vsebinsko bogato knjigo, saj bo časa na pretek že v naslednjih dneh, ko prihajajo malce krajše počitnice in nato še tiste prave in takrat bodo knjigožeri  uživali  ob obilici branja.