Sicilija Siracusa
Po za ene prijetnem spanju v hotelu San Paolo Palace v Pelermu se po zajtrku odpravimo naprej. Zakaj prijetno spanje samo za ene so romarji ugotovili šele na avtobusu, ko so bili deležni drobnih romarskih presenečenj v obliki skupinskih fotografij. Mi pa se že vozimo proti Siracuse, ki je nekje 100 m nad morjem inej stara grška prestolnica Sicilije. Ohranjeni so še številni spomeniki iz obdobja , ko so mestu vladali tako Atenci, Kartežani in za njimi še Rimljani. Apolonov tempelj, Rimski Amfiteater, Arhimedov grob, Grško gledališče, Dionizijevo uho. Ogled vseh teh znamenitosti je nekaj posebnega, saj se mora obiskovalec načuditi, kako jim je uspelo z nekim primitivnim orodjem za sedanje razmere tako veličastne objekte, skulpture .....Dioniz je slišal , ko je prisluškoval veliko zanimivega, ni pa slišal čudovite slovenske pesmi, ki so ji prisluhnili naključni mimoidoči obiskovalci, ki niso skrivali navdušenja. Čeravno smo bili tudi v gledališču na predstavo nismo počakali, ampak smo se odpravili naprej raziskovat zanimivosti kraja in tako prišli do katedrale, nekoč Ateninega templja v kateri je kapela s srebrnim kipcem sv. Lucije zavetnice za vid, mučenke iz 3. stoletja. Kot zaščitnici Sirakuze ji je posvečena tudi cerkev in pripadajoče podzemno pokopališče. Duhovno smo se tokrat krepili v kapeli, če lahko del namenjenem za sveto mašo tako imenujem v mogočni cerkvi Marije solzne. Mogočna cerkev- bazilika je v večini zgrajena iz betona, vendar je njena notranjščina tako osvetljena, da daje občutek domačnosti in topline, kakor bi bila narejena iz lesa. Sprehodimo se v tišini po hodnikih, ter si poleg zanimivih mozaikov ogledamo zgornjo cerkev in njeno okolico. Sveto mašo je ob somaševanju Andreja Svete daroval Janez Bernot, ki je v svojem nagovoru poudaril zgodovinski nastanek svetišča in obenem spregovoril o luči, ki naj nas spremlja in razsvetljuje. Biti moramo otroci luči in luč prinašati in svetiti tudi drugim. Še vožnja skozi mesto, tudi pogled skoz okno iz avtobusa je zanimiv, saj nam pokaže popolnoma drugo plat in utrip mesta v katerem smo. Počasi se bližamo našemu cilju tretjega romarskega dne, hotelu pod vznožjem Etne. Daneas je bil prav poseben dan, zjutraj mi je uspelo ujeti še vzhajajoče sonce, nato pa smo še praznovali rojstni dan ene od romark, saj obisk starega Abrahama le ni kar tako.
