Sicilija Etna
Čeprav smo se prejšnji dan dogovarjali, da bomo naredili budnico ni bilo drugi dan nič iz tega, kakor doma, sami dogovori in pogovori akcije pa nobene. A je bila in to kakšna, kajti po sveti maši smo se odpravili na Etno. Ker je bil to prvi dan meseca maja velikega travna, ko se doma zbirajo verniki in prisluhnejo šmarnicam, smo tudi mi prisluhnili le tem. O Marijini preprostosti, njeni svetosti in ponižnosti so nam tokrat spregovorile šmarnice. A ob tem ne pozabijo na Jožefovo pot svetosti in pravičnosti, ki jo spoznavamo ob odkrivanju Marijinega lika. Še zajtrk in kavica in že se je treba odpraviti, kajti gremo v višine na 3350 visoko Etno. Njena višina je tako, tako, saj se spreminja glede na izbruhe in je včasih kakšen meterček gor spet drugič pa dol. Tokrat smo se odpravili teoretično malce bolj podkovani, saj smo o vulkanologiji izvedeli na avtobusu zelo veliko od ene izmed romaric. V torbah pa smo vseeno za vsak slučaj poleg malce bolj zimske obleke vzeli še floharco z domačimi zdravili. In nam je oboje še kako prav prišlo, kajti zaradi vetra sedežnica ni vozila in smo se tako že prvi del poti prepeljali z džipi, če tem vozilom na štirih kolesih lahko tako rečemo. Na 2900 m kakšen meterček gor, ali dol smo se s pomočjo domačih vodičev spoznavali z Etno v vseh njenih oblikah in muhah. Sneg, para in še kaj nas spremljajo na našem obisku Etne, a ga ni toliko, da bi si nadeli smuči in vijugali levo, desno v dolino. Sodobna tehnika muhe vulkana , beri bruhanja že zna določiti in tako pravočasno obvestiti tudi tako obiskovalce, kakor domačine,nam je bila tokrat naklonjena in ni bruhala metala kamnov in ostalih kamnin iz kraterja. Do krajev, kjer so se pred časom lahko še mudili obiskovalci tokrat žal nismo mogli, je že tako, da je narava močnejša od človeka, a je tudi to, kar smo videli in doživeli dovolj. Svoje je dodal še močan veter in zagotovo si bomo obisk veličastne Etne ostal še dolgo v našem spominu. A je nismo zapustili kar takoj, saj smo si ogledali še številne kraterje pod vznožjem in spoznavali tako floro kakor fauno tega vulkanskega sveta. Priznati moram, da je utrip življenja na tej višini in zraku prepojenim z vonjem žvepla kar zanimiv in pisan. Še nakup spominkov in počasi se odpravimo novim dogodivščinam nasproti. Ob vznožju Etne namreč obiščemo eno izmed tukajšnjih kmetij Oro d'Etna, ki spada med večje kmetijske pridelovalce in predelovalce na Siciliji. Ob predstavitvi družinskega podjetja izvemo, da je njihov delež pri pridelavi medu na Siciliji kar 30%. Poleg medu pa pridelujejo še vina in zelenjavo. Del njihove proizvodnje smo lahko tudi poskusili in tako smo se spoznavali z njihovimi vini, alkoholnimi pijačami, olivami na ne vem koliko načinov, olivnim oljem z različnimi zdravilnimi dodatki in brez ter česnim, ponovno na 100 in en način. Poslati Slovenca v svet brez dobre domače kapljice ne gre in tako smo tudi mi pripravili pokušino domačega žganja- degustacijo in dobili laskave ocene multo bene-zelo dobro. Kar niso mogli prehvalit te naše pijače in mislim, da bodo morali še dolgo trenirat, da bodo do takšne pijače prišli, da o medenem žganju in še čem sploh ne pišem. Da pa smo dnevu dodali še pikico na i smo obiskali še Taormine, najbolj znano letoviško mesto Sicilije, ki ni samo urejeno in ima kaj za pokazati, ampak znajo poskrbeti tudi, da bi takšno ostalo našim zanamcem.
