Vnesite vaš naslov
Ponovno smo pristali na kopnem. Pristali smo v luki, potem pa smo se napotili na kopno, bi bilo čisto prav in ponovno smo na celini. Pot nas tokrat vodi iz Neaplja, ki smo si ga ogledali ob našem prihodu v mesecu aprilu, kako dobro se sliši, proti Monte Cassinu. Znameniti benediktinski No, Sicilija ni več, saj smo zjutraj, tokrat za spremembo dobre volje opatiji Monte Cassino katere ustanovitelj je tudi ustanovitelj benediktincev in zavetnik Evrope sv. Benedikt iz Nursije (480-547) . V njeni bližini in v njej sami so bili hudi boji v času druge svetovne vojne, ki so zahtevali veliko žrtev. Vodilo menihov benediktincev Ora et labora (Moli in delaj!) velja še danes, zato v del samostana, ki je bil med drugo svetovno vojno popolnoma porušen, sedaj pa že dobiva dokončno podobo ni vstopa. V okolici mesta Cassino so namreč med drugo svetovno vojno divjali srditi boji med zavezniškimi enotami in z juga Italije umikajočimi se nemškimi vojaki. Ti so se tu utrdili za tako imenovano Gustavovo linijo. V mesece trajajočih bojih, ki so zahtevali zelo veliko človeških žrtev, ni hudo trpelo le mesto Cassino, marveč tudi benediktinski samostan, ki so ga zavezniške enote po napačni vojaški oceni, da so v njem Nemci, bili pa so le menihi in begunci, 15. februarja 1944 zbombardirale do tal, nepoškodovana je ostala le kripta z grobom sv. Benedikta. Po vojni so samostan po načelu »tam, kjer je bil in kakršen je bil« obnovili oziroma postavili na novo. Ob tem zagotovo ne moremo mimo dela in poslanstva menihov benediktincev na področju kulture in vzgoje. Tudi tokrat smo se kot romarji udeležili svete maše po ogledu mogočnega pomnika žrtvam pred samostanom, kjer smo zapeli in zmolili za vse žrtve vojne. V svojem nagovoru nam je tokrat spregovoril mašnik Andrej Svete o pomenu vodila benediktincev Moli in delaj in o pomenu dati delu tudi božji blagoslov. Sledil je še ogled samostana, še pred tem pa smo si dodobra ogledali samostansko cerkev. Spoznali smo, da samostan dobiva ponovno podobo , ki jo je imel nekoč, da pa bo zasijal v celoti pa o potrebno še nekaj časa. Ravno toliko smo imeli še časa pred odhodom avtobusa , da smo nakupili še nekaj spominkov in razglednic ter se nato udobno namestili in se zapeljali našim domačim krajem naproti. Še slovo v jutranjih urah od naših romarjev iz župnije Ljubljana Polje in še se peljemo proti Brdu. Na koncu zapisa o našem romanju pa še tole. Smo le romarji na tem ljubem svetu in kot romar nas je zapustil
g. Janez Kunc (tisti gospod., ki je pel in nas zabaval ob 146 kiticah...za lažje razumevanje) spomnimo se ga v molitvi, saj se on tam nekje nad nami spominja naših nasmejanih obrazov ob njegovem prepevanju na našem zadnjem skupnem romanju na Sicilijo.
Čisto na koncu tega zapisa pa sledi še EPP, ne ampak zahvala najprej agenciji Aritours, ki že več kot 20 let organizira romanja, izlete, dopustovanja in ne vem še kaj, našima šoferjema in svetemu Krištofu , da smo se varno vozili po cestah in naši vodički Alenki za vodenje in prepolno podajanje podatkov čez celo pot tja in nazaj, kajti moj blok je popolnoma poln in snemalnik tudi. Z Vami bomo radi še kdaj poromali.
