Blagoslov Blaževe kapelice v Dobu

Na radiu Ognjišče pogosto slišimo misel: Skup stopimo pa bo šlo in ravno to so upoštevali prebivalci Prešernove ulice v Dobu in s skupnimi močmi obnovili Blaževo kapelico. Kapelico, ki so jo postavili predniki pred mnogimi leti in v kateri je kip Žalostne Matere Božje je zob časa dodobra načel . Tako kakor pri mnogih kapelicah in znamenjih  je prvotni namen postavitve odšel v pozabo, a  še vedno se je drži ime Blaževa kapelica, torej so jo verjetno postavili predniki iz te družine v zahvalo za prejeto milost, ki jim je bila dana.  Da  bi ostala še našim zanamcem in, da bi se ob njej ustavljale še naslednje generacije in ne bi postala kup kamenja brez vrednosti so se krajani odločili, da jo temeljito  obnovijo. Dane Anžlin je prevzel organizacijo in ob številnih pomočnikih iz ulice so dela hitro stekla in to tako, da bo kar  nekaj časa mir z gradbenimi deli in, da je kapelico veselje pogledati. Kapelici so dodali  še novo kovano ograjo in jo, da je dobila pravi sij tudi pobarvali.  Nekaj novosti je tudi v notranjosti te male kapelice in sicer marmornata tla in oltar. Obnovitvena dela je blagoslovil v soboto 15. novembra domači župnik Jure Ferlež, ki je poudaril, da poleg neštetih podob vojaških , političnih in drugih je prav, da obnavljamo tudi  kapelice in križe, ki so odraz naše vere. Ko se oziramo na podobo matere, ki v rokah drži sina in ne kaže samo nase, ampak  nas vodi naprej,  ko se ustavimo ob njej jo prosimo, tudi  naj varuje to sosesko in naj Gospod obilno povrne tistim, ki so kapelico postavili  in tem, ki so jo obnovili. Blagoslovitev  so pričeli z slovesnim zvonjenjem, nadaljevali z petjem in na koncu pripravili še krajši kulturni program. Tako smo prisluhnili razlagi zgodovine Blaževe kapelice, ter recitaciji dela Gregorja Čušina Brez besed. Na koncu pa so vsem, ki so pripomogli k obnovi podarili še spominska darila. Sledil je še družabni del in, ker so gospodinje napekle toliko dobrot res ni bilo prehitro za oditi od tam.  In vsem  tistim , ki bodo hodili mimo kapelice v premislek Čušinove besede Včasih ostanem pred Tabo brez besed in ti vedno vprašaš, kaj mi je. Meni se zdi, da podira se moj svet,Ti pa s križa brez besed nasmehneš se........