Sveti Miklavž obdaroval varovance doma počitka v Mengšu in Trzinu

Stari sivi mož, ki bi po letih sodil tudi med zbrane v domu starejših v Mengšu in Trzinu se še ne da. Vsako leto razveseljuje,  pridne  otroke in  tudi malce manj mlade. Tokrat se je verjetno spomnil, kaj vse je  obljubil oskrbovancem doma, ko so bili oni še majhni a jim je bore malo prinesel, pa se je odločil, da jih obišče in obdari. In koliko obujanja spominov je bilo na ta dan pred njegovim godom v dopoldanskem času v obeh domovih. Na njegov nočni obisk , ko je moral še skrivoma priti v hišo, koliko smeha zaradi hudobcev, ali parkeljev in kakšna solzica tudi zaradi tistih lepih brezskrbnih dni. Časov ko so bili obdarovanci zadovoljni že z suhimi jabolčnimi krhlji, ko je bila pomaranča ali mandarina še redkost, čokolada, ali fige pa nadstandard. Je pa sveti Miklavž znal obilo stvari, tako je pletel nogavice ravno tako kakor doma mama, izdeloval šale in rokavice. Še volno je uporabljal isto, verjetno jo je kupoval pri istem trgovcu. Danes pa mladež ni zadovoljna z ničemer kar jim prinese je še potarnal. In ker je sv. Miklavž že v letih mu je prijazno osebje, ki lepo skrbi za oskrbovance doma  ponudilo tudi stol, da je lažje klepetal z zbranimi. Še sreča, da je mož svetnik in ga skleroza ne daje, saj bi lahko še darila pozabil razdeliti in bi se z njimi odpravil kar lepo nazaj.  Ker pa vsi le ne morejo v skupni prostor jih je obiskal  v njihovih sobah in jih tam obdaroval. Za vsakega je našel tudi besedico tolažbe, kar je tudi prav. Mnogi so hoteli iti z njim, pa jim je odgovoril, da ne bo šlo, da ima na zemlji ta večer še obilo dela , da je tudi pri njih gneča, da naj kar lepo počakajo na preljubi zemljici na še nekaj srečanj z njim. Obljubil jim je, da prihodnje leto zagotovo ponovno pride in naj bodo do takrat še tako dobre volje in naj ne pozabijo na molitev. Sicer pa so oskrbovanci doma z njim kar lepo molili preden jim je razdelil darila .