Solun

Ko čas se ti ustavi, potem veš, da si prišel na mejo z drugo državo, z drugačnim načinom dela in zagotovo z drugačno hitrostjo dela. A vendar smo tudi to ob prijetni in zabavni družbi dali skoz in tako prispeli v Grčijo. Preden pa se sprehodimo po Grčiji in vtisih prvega dne , naj zapišem, da je nekaj fotografij še iz Niša, kajti ob odhodu iz hotela  smo za njim odkrili prelepo kapelico in kar škoda bi bilo, da si je nebi ogledali, tako mi kakor vi.  Preden smo prestopili mejo smo se vozili mimo Vranja, Kumanovega in Velesa in za vsakega je Alenka našla zanimivosti in , če boste kdaj v teh krajih si oglejte še to in ono. Naše romarsko potovanje bi zagotovo moralo trajati vsaj mesec dni in še takrat bi kaj izpustili. Prispeli smo v Thessaloniki-Solun , drugo največje grško mesto, ki je ime dobilo po sestri kralja Aleksandra Makedonskega. Ker je bilo v času rimskega imperija pomembno središče je zato sv. Pavel prav tu ustvaril prvo krščansko skupnost. Obenem pa je to kraj, kjer so ga obtožili, da je "postavil svet na glavo".     Solun ali Tesaloniki (grško: Θεσσαλονίκη, Thessaloniki ali krajše Σαλονίκη, Saloniki, turško: Selânik) je glavno mesto prefekture Solun v periferiji Srednja Makedonija. Mesto je pomembno gospodarsko, industrijsko in trgovsko središče ter pristanišče in ima 370.000 prebivalcev na širšem mestnem področju, »Velikem Solunu«, ki je sestavljen iz 16 mestnih in primestnih občin, pa okrog milijon prebivalcev, kar pomeni polovico vseh prebivalcev periferije Srednja Makedonija. V mestu je mnogo spomenikov iz bizantinskega in otomanskega obdobja. Zgodnjekrščanski spomeniki v Solunu so od leta 1988 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine. Mesto, ki je bilo leta 1977 Evropsko mesto kulture, je tudi pomembno univerzitetno središče jugovzhodne Evrope, v katerem je največja grška in makedonska Aristotelova univerza. In smo se podali na oglede, še prej pa se čudili nabito polnim številnim lokalom ob glavni promenadi in številnim ljudem na promenadi. Če je to kriza naj potem kar traja. Nas pa pot vodi na ogled rotunde iz 5 stoletja, trdnjave, Galerijevega slavoloka, belega stolpa, nekoč zapora in še mnogo drugih znamenitosti. Delček svoje pozornosti smo namenili še Aristotelovem trgu, in spomenikom novejše dobe, saj veste za vsak narod je kdo še posebno pomemben in tisti pač dobi spomenik. Malce levo, malce desno in še malo naprej in že smo pred skoraj zadnjim dejanjem tega dne. Kakor se za Gospodov dan spodobi, smo molitvam na avtobusu dodali še sveto mašo, ki jo je tokrat daroval Andrej Svete. Na nedeljo Dobrega pastirja nam je spregovoril o tem kako dobri pastir brani svoje ovce in hrepeni po tem, da bo ena čreda in en pastir. K sebi želi pripeljati še druge ovce, ki so izgubljene in ob tem ne pozabi na priliko o izgubljenem sinu, saj tako kakor pastir skrbi za svoje ovce, tudi oče podarja ljubezen izgubljenemu sinu, On pa ljubezen podarja vsem ljudem. Po ogledu katakomb sledi pot skozi mesto do hotela in po obilni grški večerji domač spanec, nekateri pa si vzamejo še čas za ogled mesta, za nočni pohod po mestu, ki ima svojstven utrip. Nekatere fotografije so iz ponedeljkove  jutranje svete maše.