Termopile-Delfi-Atene
Če kdaj smo bili v torek podobni pravim romarjem, ki se ob jutranjem svitu odpravijo na svojo romarsko pot. Le da se mi nismo odpravili prav daleč le do bližnje hotelske kapele smo jo tokrat mahnili k sveti maši in to že pred zajtrkom. V prijetnem okolju pod mogočnimi gorami in samostani smo tokrat prepevali in molili . Sledi obilen zajtrk še prej smo naredili ponovno eno skupinsko slikco za spomin in nato pot pod noge. No ravno pod noge ne ampak z modernim in udobnim avtobusom, da prijaznih šoferjev in vodičke ne omenjam, ter raznih domačih zdravilnih enot v obliki razkužil in podobnega novim dogodivščinam nasproti. Še zadnji pogled na mogočen gore in kot se za romanje spodobi še malce molitve za varno vožnjo, kajti molitve ni nikoli preveč. ker poznamo v glavnem otoško grčijo se kar ne moremo načuditi koliko gora je okoli nas kako lepe so doline in še nekaj, vrhovi so bili še vedno pobeljeni. Po vzponih in spustih se najprej ustavimo v Termopilah (v antični in Katharevousa grščini Θερμοπύλαι, demotsko Θερμοπύλες v pomenu Vroča vrata) območju v Grčiji, za katerega je značilen ozek obalni prehod. Poleg tega, da so Termopile ozek kanjonski prehod med dvema pečinama je kraj znan po vročih vrelcih.Ke rjo z ene strani obdajajo gore, na drugi pa je tekla reka Malian Gath, je bil kraj zelo lahko branljiv. Bil pa je tudi vrata v ta del Grčije, kjer vse do Aten ni več tako lahko branljivega mesta. Danes rodovitna in zimzelena pokrajina je bila včasih popolnoma drugačna, bila pusta in suha. Bitka pri Termopilah (avgust ali september 480 pr. Kr.) predstavlja del grško-perzijskih vojn oziroma drugi Perzijski pohodki ga je vodil veliki kralj Kserks. Bitka je potekala pri Termopilah (Hot portali vroča vrata), skoraj istočasno z pomorsko bitko pri Artemizia. Nasprotujoče si vojske so konfederacija-zveza grških polisev, ki jih je vodil Sparta in Perzijsko carstvo. Perzijski vojaška ekspedicija je bil odgovor Atenski pomoči ob Jonski vstaji, piratstvo perzijskih ladij v Egejskem morju in sredozemskih morij, ter grško uničenje templja v Sardu (Persian satrapy), kot tudi popravek prvih neuspešnih vojaških odprav, ki jih je vodil velik kralj Darije I. Veliki. Atenski general Temistokles je predlagal, da se Perzijce poskuša hkrati ustaviti pri Termopilah prehod na kopnem in v bližini ožine Artemizija. Grški načrt je bil, da nevtralizirati perzijski številčno premoč z uporabo naravno ozkega prehoda pri Termopilah, ki je od gora do morja pečine bil širok le 14 m in, ki bi se lahko branil samo z majhno skupino vojakov. Kljub hrabremu prizadevanjih za preprečitev močnejši vojski, so Perzijci premagali grške sile in še naprej napredovati proti jugu v veliko pomoč jim je bila pomoč bom kar Jude zapisal boste že vedeli za kaj se gre. Med svojim bojnim pohodom so zažgali Eretriju in Atene. Kserkso se z večino vojske vrne v Perzijo, predvsem zaradi upora v Babilonu, medtem ko je v Grčiji pustili manjšo enoto pod vodstvom generala Mardonija, ki so ga združeni Grki napadli in porazili leto kasneje pri Plataji. Kljub porazu je bitka pri Termopilah postala sinonim za pogum v delih zahodnih zgodovinarjev, ki se pogosto opisuje kot primer nekaj rodoljubov, ki se branijo pred številčno vrhunsko sovražnika. Zanimivo je, da se podobna bitka odvija stoletje in pol po bitki pri Termopilah, kjer peščica elitnih perzijskih vojakov na vratih zadrži perzijsko vojsko Aleksandra Velikega več kot mesec dni. Poz nas že vodi v Delfi mesto v Fokidi, v Grčiji. Mesto je znano predvsem po Apolonovem templju, kjer so njegove svečenice prerokovale prihodnost. To mestece ob vznožju Parnasa so v času Homerja imenovali Pitó. V grški klasični dobi je veljalo za središče zemlje, popek sveta ali omphalós. Bog Apolon (Ἀπόλλων) je najbolj značilen grški bog med vsemi bogovi, ki pooseblja mladost, moško lepoto in moralno čistost. Grška kultura je po njem razvila svoj ideal lepega, krepostnega, atletskega in omikanega mladeniča. Apolon je bil bog kuge, a tudi zdravilstva, glasbe (zlasti igranja na liro), lokostrelstva (vendar ne v vojni ali na lovu) in preroštva. V helenizmu so ga počasi poistovetili s soncem. Pripisovali so mu tudi skrb za ovce in živino. Prvo Apolonovo junaško dejanje je bilo, da je zavzel Delfe (Δελϕοί) za svoje bivališče; pri tem je pokončal njihovega božanskega varuha Pitona, ki je poosebljal temne sile podzemlja. V Apolonovo čast so v Delfih vsaka štiri leta prirejali Pitijske igre. To so bile druge najpomembnejše igre v Grčiji. Od samega začetka so vključevale glasbeno tekmovanje v himnah, posvečenih bogu. Šele kasneje so po zgledu olimpijskih iger dodali atletske tekme in konjske dirke. Nagrada je bil venec, spleten iz lovorja, ki so ga nabrali v dolini Tempe. V delfskem preročišču je Apolonova svečenica Pitija (Πυϑία) govorila po domnevno Apolonovem navdihu ter ljudem, ki so prišli iskat nasvet, izrekala prerokbe. Med prerokovanjem je Pitija sedela na visokem trinožniku, ki je bil podoben kuhinjski posodi. Zgodovinar Plutarh poroča, da je v zgodnji dobi Pitija izrekala prerokbe samo en dan v letu, zgodaj spomladi; pozneje morda enkrat mesečno. Vsak poizvedovalec je prišel po morju pod Delfe, se povzpel po dolini in najprej prišel do Ateninega svetišča in tolosa pod skalama Fedriadama. Tu blizu je bil tudi gimnazij. Nato se je moral najprej očistiti v vodah studenca Kastalije. Pred vstopom v svetišče, ki je bilo obzidano, je moral najprej pri zunanjem oltarju darovati sveto pogačo, pri notranjem oltarju pa kozo ali ovco. Povzpel se je po ovinkasti poti mimo zakladnic, kjer so posamezne polis puščale svoje darove delfskemu Apolonu. Šele tedaj je vstopil v notranje svetišče, ali aditon, kjer je sedela Pitija. Poleg razvalin Apolonovega templja, zakladnic, svete poti, gledališča, štadiona in telovadnice, kjer so se pripravljali na tekmovanja. Koliko zanimivosti in koliko podatkov, da si človek komaj kaj zapomni se sreča, da je tehnika že napredoval, da vsaj kaj posnamemo in si potem zavrtimo. Po vseh ogledih jo mahnemo našemu cilju nasproti Atenam in ....... večerja v Atenah je bila nekaj nepozabnega tako po okusu kakor pogledu, grška večerja pod akropolo, kdo si tega ne želi. Nato pa večerni utrip mesta in počitek, kako se prileže.
