Atene
V želji čim bolje spoznati namen potovanja apostola Pavla in njegova pisma, ki jih je kasneje pisal smo prisluhnili razlagi, ki jo je pripravil duhovni vodja Janez Bernot in to že pred prihodom v Atene. Deželo lahko spoznaš na več načinov in iz več strani. Mi smo se tokrat skupaj z našo vodičko Alenko spoznavali z glasbenim ustvarjanjem grških umetnikov. Da pa le nebi vsega pozabili smo malce ponovili še tisto znano Bele rože iz Aten, ki jo je pela Ivanka Kraševec. Priznati moram, da nam je šlo več kot odlično iz grla, tako, da ga je bilo potrebno sem ter tja tudi malce navlažiti. Za vse tiste pa, ki ste pozabili,ali za tiste, ki sploh ne veste kako gre ta pesem pa tekst prilagam.
Bele rože iz Aten
naj spominjajo te na mene
ti nasvidenje žele,
bele rože iz Aten
Nad morjem se dani in sonce vstaja,
pa vendar zame bo teman ta lepi dan,
objela sva se, rože sem ti dala
in tvoja ladja zdaj odhaja kdove kam.
Bele rože se blešče, tam na krove temne ladje
vse bolj daleč se blešče, bele rože iz Aten
V deželah, kjer žarijo druge zvezde
morda stojijo mesta lepša od Aten,
pa vendar ne pozabi na Atene
in vrni se, čeprav šele čez mnogo let.
Bele rože iz Aten, naj spominjajo te na mene
ti nasvidenje žele ... bele rože iz Aten
Nasvidenje, nasvidenje
Tokrat smo cel dan namenili Atenam - Athína (starogrško Ἀθῆναι, Athēnai) je grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije in je znano predvsem po številnih zgradbah in drugih ostankih iz časov antične Grčije, ko so bile Atene močan polis in središče umetnosti, učenosti ter filozofije. Mesto dominira nad področjem Atike, in spada med najstarejša mesta na svetu, saj zgodovinski zapisi o njej obsegajo okoli 3,400 let, z najstarejšim znakom človeške prisotnosti iz 11–7 tisočletja pred našim štetjem. Klasične Atene so s časom postale močna mestna država, vzporedno z razvojem pristanišča v sosednjem Pireju. Postale so središče umetnosti, učenja in filozofije, dom Platonovi akademiji in Aristotelovemu Liceju, in splošno priznane kot zibelka zahodne civilizacije in rojstni kraj demokracije, predvsem zaradi vpliva v 5. in 6. stoletju pred našim štetjem na ostanek tedaj znane Evrope. Atene so dandanes svetovljanska metropola in središče ekonomskega, finančnega, industrijskega, političnega in kulturnega življenja Grčije. Po raziskavi UBS na 77. mestu med najdražjimi mesti na svetu, v kar smo se lahko prepričali ob naročilu kavice, ali...... Kot svetovno pomembno središče, so znane zaradi svoje geostrateške lege in pomena na področju financ, trgovine, medijev, umetnosti, mednarodnih poslov, kulture, izobraževanja in turizma. Dediščina klasičnih časov je v mestu še vedno prisotna s starodavnimi spomeniki in umetninami, kot je na prvem mestu Partenon, ključna priča zahodne civilizacije. V mestu je videti tudi spomenike iz rimskih in bizantinskih časov, pa tudi - v manjšem obsegu - spomenike iz Otomanskih časov. Atene so dom dvema spomenikoma UNESCO, to je Akropole in srednjeveškega samostana Daphni. Značilnosti modernih časov po ustanovitvi neodvisne grške države v 1834 s prestolnico Atene, so med drugim Grški parlament (19. stoletje) in Atenska trilogija, ki jo sestavljajo Državna knjižnica Grčije, Atenska univerza in Atenska akademija. Atene so bile gostitelj prvih sodobnih olimpijskih iger leta 1896, 108 let kasneje pa so ponovno gostovale poletne olimpijske igre 2004. Atene so dom Državnemu arheološkemu muzeju, v katerem je mogoče občudovati svetovno največjo zbirko predmetov iz grške antike, in pa tudi novi Akropolski muzej. In vendar doumeti Pavlove besede, ki jih je takrat izrekel zbranim ni preprosto, saj se moramo poglobiti ne samo v duhovno plat, ampak tudi v čas , ki je bil drugačen, saj krščanstvo še ni bilo tako razširjeno. In če se ustavimo samo ob Pavlovi molitvi, zapisani v Pismu Rimljanom, ki jo je narekoval svojemu pisarju Tertiju: »Govorim resnico v Kristusu, ne lažem, moja vest mi je priča v Svetem Duhu: v svojem srcu nosim veliko žalost in nenehno bolečino. Kajti želel bi biti sam preklet in ločen od Kristusa v prid svojim bratom, ki so moji rojaki po mesu. Oni so Izraelci… (Rim 9,1-4a) lahko ugotovimo, da Pavel nosi svojo molitev v svojem srcu, ne pa v svojih ustih. Ta molitev je v tišini kamrice njegovega srca. Je bolečina, ne pa atrakcija in spektakel. Je v zakulisju, ne pa na odru. Ni teatralna, ampak pomeni, da je apostol za seboj zaprl vrata in molil na skrivnem, v svoji najgloblji izbi, kot nas uči Jezus. Ne gre za blebetanje, kakor molijo pogani, ampak gre za molitev tišine. Kajti to je njegova nenehna bolečina in žalost. Tišina, bolečina in žalost pa so povezane. Spoznati in biti takšen pa v današnjem svetu ni lahko, a vendar se da. V čudoviti katedrali pod milim nebom na mestu, kjer je Atence nagovoril Pavel, nam je o njegovem delovanju spregovoril župnik Janez Bernot. V mestu polnem malikov, kakršen je tudi današnji svet je Pavlovo pismo namenjeno ne samo Atenčanom ,ampak tudi vsem tistim, ki ne verujejo. Kristjani pričujemo z svojim življenjem, vendar moramo v novejšem času strniti svoje vrste, da nas ne zanese oziroma odnese v drugo smer. Grki so tudi po tolikih letih pod Turki ne samo ohranili, ampak poglobili svojo vero. Jo bomo znali ohraniti in podariti naprej tudi mi? Sledi še drugi del ogleda Aten, kjer si ogledamo..... utrip kraja oz. mesta spoznamo po utripu na tržnici in tja nas vodi pot. Vmes skočimo še na kavico, ja tisto strašno drago in se okrepčamo iz romarskega nahrbtnika. A se vedno ponovno vrnemo k zgodovini. Starodavni Atenčani so poznali mit o izvoru mestnega imena, ovekovečili so ga celo na zahodnem timpanonu Partenona. Boginja Atena in bog Pozeidon naj se ne bi vedno dobro razumela, tako sta se tudi prepirala o tem, kdo bo boter mesta. Ker se nista mogla dogovoriti, sta odločitev prepustila Kekropsu (tedanjemu kralju). Kralj se je iz mučnega položaja izvlekel tako, da je odločitev preložil na ljudstvo, ki pa je mislilo praktično in si je od bogov zaželelo dar: ustanovitelj oziroma zaščitnik mesta naj postane tisti, ki bo mestu dal boljši dar. Pozejdon je na akropoli udaril s trizobom po skali, iz katere je pritekla slana voda - kot znak pomembnosti morja za mesto in njegove meščane. Atena pa je mestu darovala oljko, kot znak svetlobe in luči, pa tudi posredno trgovanja (trgovanje z oljem). Ljudstvo se je odločilo za Ateno in ji, zaščitnici mesta (Atene πολιάς), v čast zgradilo tempelj Erehtejon. Tako se zgodovina Aten začne v antični Grčiji, ko so postale največja mestna država in imele demokracijo. Vendar jih je bratomorna vojna s Šparto zelo oslabila. Hitro si je Atene podredila makedonska država in malo zatem še Rimljani. Pod rimsko oblastjo so Atene uživale kar velik ugled, saj so se po njihovi državni ureditvi in arhitekturi ter veri zgledovali Rimljani. Vendar vsaka država ali imperij enkrat propade. Tudi Rimljani niso bili izjema. Po padcu Rima, se je vzhodni del imperija ohranil kot bizantinsko cesarstvo. Seveda je bila državna vera v tem cesarstvu krščanstvo. Atenci pa so še vedno verjeli v svojih več bogov. Bizancu je šlo to v nos, zato so najprej leta 529 zaprli njihove filozofske šole. Pod Bizancem se Atenam ni dobro godilo. To pa je trajalo vse do leta 1458. Takrat je mesto padlo pod Turke. Turški sultan, ki si je podredil Atene, je bil zelo navdušen nad antičnimi spomeniki. Odločil je, da se morajo ohraniti. S časom sta se zmanjševala populacija Aten in skrb za dragocene razvaline. Leta 1687 so Benečani napadali Atene. Partenon je bil uporabljen kot skladišče za orožje. Benečani so ga v tem času resno poškodovali. V 19. Stol. se je Grčija končno osamosvojila. Atene so bile določene kot grško glavno mesto. Zato so se začele zelo hitro razvijati. In biti v Atenah in si poleg vseh znamenitosti ne ogledati menjave straže pred parlamentom, ki je tudi arhitekturno lepa zgradba iz leta 1842. Menjavo straže si ogleda veliko število obiskovalcev Aten predvsem zaradi načina zamenjave stražarjev- koraki in uniforme, ki je nekakšna narodna noša. Iz Avtobusa smo si ogledali še številne druge zanimivosti predvsem park ki obkroža parlament, Hadrijanov slavolok oz vrata , spomenik pevki Meloni Mercouri in olimpijski stadion, ki je gostil prve olimpijske igre leta 1896, v prenovljeni obliki pa tudi leta 2004. Pot nas vodi proti hotelu na zaslužen počitek , še prej pa večerja, po večerji pa nekateri še na sprehod po mestu, drugi pa svinčnik in beležko v roke in strniti na list papirja utrinke srede 29. aprila.
