Slovo od dragega prijatelja

V teh dneh bi se spraševali kdaj iti k tebi ko praznuješ, kaj ti prinesti, a si vedno odmahnil in rekel le pridite, da se malce pogovorimo in kaj popijemo. Tokrat žal ne bomo praznovali tvojega rojstnega dne skupaj, odšel si tako iznenada, da se še posloviti nismo morali, a vendar se zavedamo, da mi se bomo srečali, se videli še enkrat, do takrat pa boš ostal med nami v srcu . Saj res tudi v spominih tistih prijetnejših. ki smo jih skupaj doživljali na radijskih počitnicah in drugače.

Kar brez slovesa je od nas odšel mož, ki je vedel kaj je delo in kaj zabava. Vsako slovo je težko, posebno, če pokojnega poznaš, tako je bilo tudi ob slovesu od nekdanjega župana občine Lukovica Anastazija Živke Burje. O njemu največ povedo besede Lojzeta Peterleta, ki je besede slovesa izrekel v imenu čebelarjev. " Lepo je delati z človekom, ki misli trezno, govori jasno , drži besedo in nima skritih namenov". In kot takšnega ga bomo ohranili poleg slovenskih čebelarjev tudi mi, S temi besedami se je v imenu čebelarjev poslovil Lojze Peterle.

Z žalno sejo NSi v torek 28. julija, kjer so o njegovem delu in prijateljevanju spregovorili, predsednica NSi Ljudmila Novak, evropski poslanec Lojze Peterle in Janez Bernot, se je začelo slovo od nekdanjega župana in člana NSi Anastazija Živka Burje. Z vpisom v žalni knjigi, ki sta bili odprti tako na Občini, kakor v prostorih kulturnega doma Antona Martina Slomška, pa smo izrazili sožalje ob izgubi moža, očeta, prijatelja in znanca Anastazija Živka Burje.

Nagovor ob slovesu župnika Antona Potokarja.

Mesec junij, julij in avgust so čas počitnic in dopustov, vsi potrebujemo ta čas in se ga veselimo. Vsak želi iti v kraje, kjer se bo odpočil tako telesno kakor duhovno, da bo potem z veseljem nadaljeval oziroma opravljal svoje delo. Nekateri imamo radi morje, drugi se radi odpravljajo v planine, drugi na različne konce sveta, nekateri pa so najraje doma. Tudi sam sem žalostno novico, da je za vedno odšel od nas Anastazij Živko Burja izvedel na dopustu. Človek, ki je še kako zaznamoval naš kraj, našo župnijo, našo občino, saj je bil dva mandata župan, aktiven član ŽPS in dober kristjan, saj je redno prihajal k bogoslužju in prejemal zakramente. Zadnjo nedeljo sem ga pogrešal, a predvideval sem, da si je vzel čas za počitek, da se naužije svežine morskega zraka in toplega sonca in prav tam ga je čakala smrt. Smrt, ki ne pozna počitnic, ne dopustov, ne letnih časov, ne vročine in mraza, ampak je vedno na delu. To pa reči moramo, Bog je tisti, ki je gospodar vsakega življenja. On je tisti, ki življenje daje in edini ki ima pravico da življenje vzame. Jezus sam nam je kot svarilo dal priporočilo, ki pravi: Bodite vedno pripravljeni, ker ne veste ne dneva ne ure. Pokojni oče Živko se je držal tega pravila, tega priporočila, ostal je zvest cerkvi in Bogu. Nedeljo je spoštoval kot dan, ki je namenjen Bogu, ki je namenjen družini, bogoslužju in pogovoru s prijatelji. Po tolikih letih skoraj dvajset jih bo, sva se kar dobro poznala. Neštetokrat sva se pogovarjala o problemih današnjega časa, o problemih domače župnije, kot član ŽPS je sodeloval pri pripravi vsakoletnega srečanja starejših in bolnih naše župnije in se tega tudi redno udeleževal. Kot je rečeno, je z vso zavzetostjo sodeloval pri obnovi zunanjosti župnijske cerkve potem župnišča, ki smo ga obnavljali od 1997 do 2002. Pri urejanju okolice, pri popravilu kora in klopi itd. Preveč bi bilo, da bi našteval vse, skratka lahko sem se zanesel nanj, nihče izmed nas pa ni brez napak, brez slabosti, vsi jih imamo brez razlike. Vsi smo potrebni odpuščanja, vsi smo potrebni, da se neprenehoma spreobračamo in si prizadevamo, da bi živeli po božjih zapovedih. Pokojni oče prav gotovo ni stopil pred božje obličje praznih rok, bil je pripravljen v knjigi njegovega življenja je zapisano in zaznamovano veliko dobrih del, čeprav mu ni bilo dano, da bi prejel tisti zadnji zakrament. Popotnico v večno življenje, sveto maziljenje. Ker je smrt prišla nenadoma oziroma nenapovedano. Ena izmed prošenj pri procesiji Svetega Rešnjega telesa pravi: "Nagle in neprevidene smrti reši nas o gospod". Zato je prav, da kot kristjani molimo za srečno zadnjo uro, da bi nam Bog dal to milost, ko bomo umirali, da bomo prejeli sveto popotnico in sveto maziljenje. Izgubili smo torej moža, ki je veliko prispeval k razvoju našega kraja, naše občine, naše župnije, župnija je izgubila prav gotovo enega izmed velikih sodelavcev, družina je izgubila moža, očeta, mi vsi pa dobrega kristjana, prijatelja in sodelavca. To ni hvala, ampak zahvala za vse, kar je dobrega storil za svojo družino, občino, župnijo. In Bog, ki vidi vse, tudi tisto kar je skrito našim človeškim očem, naj mu povrne z večnimi darovi. So stvari, ki se ne morejo poplačati, ker so dar, dar, ki ga je Bog dal njemu, da bi z njim služil in se razdajal družini in vsej skupnosti. Že njegovo ime, ki so mu ga dali starši pri krstu je zelo znamenito Anastazij Živko. Anastazij pomeni vstajenje in življenje, to kar smo slišali Jezusa pri evangeliju, Jaz sem življenje in to večno življenje, naj mu Bog podari v obilni meri. Ko človek odhaja na pot si po navadi vzame s seboj popotnico, popotnica za večnost pa je lahko samo nekaj kar ni stvar, ampak so duhovne stvarnosti, je molitev, je daritev svete maše in dobra dela, ki jih lahko darujemo za rajne. Vse to darujemo rajnemu očetu kot popotnico v večno domovino, kjer ni več smrti ne trpljenja, ne bolečin, ne preizkušenj, ampak eno samo veselje v Bogu, ki se s človeško govorico ne da opisati. Še eno nam ostane, ki sega preko groba. Ljubezen, za katero apostol Peter pravi, da nikoli ne mine, še cvetje bo ovenelo, še sveče bodo ugasnile, ljubezen pa seže preko groba, preko meja smrti v večnost in je večna, kakor je Bog sam večen. Vsem svojcem od tem žalostnem slovesu mnogi izražajo sožalje, tudi sam se pridružujem v imenu vse župnije in v svojem imenu. Slovo je žalostno in težko, izguba velika in nepozabna, svojci neutolažljivi, apostol Pavel pa nas spodbuja, naj ne žalujemo kakor tisti, ki nimajo upanja, ampak da se bomo v večnosti vsi veselo sešli.

Nagovor predsednice NSi Ljudmile Novak

Dragi Živko, spoštovani žalujoči sorodniki in prijatelji pokojnega Anastazija Živka Burje! Ko si se pred nekaj dnevi odpravil z ženo in prijatelji na morje, nihče ni slutil, da odhajaš na dokončen zaslužen dopust. Kot pravi pesnik, samo svoje orodje si pospravil in se odpravil v večnost med svoje drage. Na tem svetu si opravil svoje poslanstvo, nam pa zapuščaš svoj zgled, spomin na tvoja dobra dela in na vse lepe trenutke, ki si jih delil z nami. Gospodar življenja in smrti te je poklical k sebi, dragi Živko, zato za teboj žalujemo, hkrati pa smo Bogu hvaležni za tvoje življenje in za vse, kar si naredil za nas in za skupnost, v kateri si živel. K Bogu odhajaš z nahrbtnikom polnim dobrih del in sočutnih dejanj do sočloveka, saj si živel iz vrednot, ki si jih prejel od svojih staršev, zato si na tem svetu nedvomno zapustil pomembno sled. Še posebej pa v svoji družini, občini Lukovica in v stranki NSi. Čeprav te bomo pogrešali in si želimo, da bi bil še vedno med nami, moramo sprejeti to zakonitost življenja in smrti, rojevanja in odhajanja v večnost.

Nedvomno pa si bil, dragi Živko, velik človek po srcu in po dejanjih. Bil si zelo uspešen podjetnik. Skupaj s svojo družino si ustvaril, gradil in vodil podjetje. Kljub letom in zasluženi pokojnini si v domačem podjetju še vedno prijel za vsako delo. Ni ti bilo izpod časti vzeti v roke metlo in počistiti delavnico, se usesti v kamion in razvoziti naročeno blago. Tvoja podjetniška žilica, delavnost in preudarnost pa so te vodili tudi pri vzpostavljanju nove samostojne občine Lukovica. Izbral si si dobre in zveste sodelavce, ki so te podpirali pri tvojih načrtih in skrbno izvrševali naloge za dosego pomembnih ciljev. Slabo leto sva bila kolega, župana sosednjih občin. Še sedaj sem ti hvaležna za vse nasvete, za pomoč in zgled nesebičnega politika, ki res dela za skupno dobro.

Kot pravijo tvoji domači, te je delo držalo pokonci. Zjutraj si zgodaj začenjal, vmes malo počil, potem pa znova poprijel za delo tam, kjer je bilo potrebno. Pravijo, da so s teboj izgubili ne samo dobrega moža, očeta, dedka in brata, pač pa tudi dva delavca hkrati. Že v mladosti tvoji družini ni bilo prizaneseno s preizkušnjami, zato si moral kmalu poprijeti za delo in razmišljati o tem, kako zaslužiti za vsakdanji kruh. Vedno si imel polno načrtov, ki si jih tudi spretno uresničeval in gradil novo podobo občine Lukovica. Avtocesta je spremenila podobo Črnega grabna, ti pa si se trudil, da bi s svojimi pogajalskimi in podjetniškimi spretnosti vse to obrnil v prid svojih ljudi. Pri tem nisi pozabil niti na tiste, ki so živeli v odročnih krajih in so prav tako potrebovali ceste ali nov vodovod.

Kdor stopi v politiko, pa ne sme pričakovati prevelike hvaležnosti. Dobro se rado hitro pozabi, propaganda pa velikokrat prepriča tudi poštene ljudi, da nasedajo lažnim govoricam in velikim obljubam. Obžalujem, da tvoje delo in trud nista bila vsaj simbolično priznana in nagrajena,kar bi si nedvomno več kot zaslužil, čeprav nisi delal zaradi hvale ali priznanj. Naš večni plačnik pa pozna vsa tvoja dobra dela in skrb, ki si jo namenil tej dolini in ljudem, ki si jih imel iskreno rad. Samo Bog pa v celoti pozna tudi tvoje bolečine zaradi nerazumevanja tistih, ki niso zmogli stopiti preko svojih zamer in narediti korak v smer človečnosti in posluha do sočloveka.

Z veseljem smo ti v NSi na našem kongresu podelili naziv častnega člana NSi-krščanski demokrati. Bil si eden od pobudnikov za ustanovitev stranke s krščanskimi vrednotami in si zanjo tudi delal z veliko gorečnostjo. Tudi mene osebno si spodbujal h kandidaturi za županjo v občini Moravče in pri tem delu tudi podpiral. Tudi v politiki se je kazala tvoja velikodušnost. Ne samo da si veliko delal za skupno dobro in žrtvoval svoj čas, zdravje in denar, si bil tudi velik dobrotnik cerkve in stranke, za kar se ti tudi danes iskreno zahvaljujemo.

Znal pa si si vzeti tudi čas za sprostitev in zabavo s prijatelji in tudi sodelavci. V najlepšem spominu mi ostaja praznovanje, ko si me na plesu neutrudno vrtel kot mladenič v najboljših letih, čeprav si jih takrat imel že preko sedemdeset.

Spoštovani domači,

v imenu NSi-krščanski demokrati vam izrekam iskreno sožalje. Vemo, da ga boste pogrešali pri družinski mizi, v delavnici, pri delu in praznovanju. Hkrati pa se vam tudi zahvaljujemo, še posebej gospe Burja, da ste ga podpirali tudi pri njegovem političnem delu, ki ga je on zares uresničeval kot najvišjo obliko ljubezni – to je delo za skupno dobro.

Moje iskreno sožalje tudi vsem njegovim prijateljem iz OO NSi Lukovica, saj ste veliko let skupaj delali in se družili tudi v prostem času. Bili ste z njim močno povezani in skupaj ste dosegali tudi največje politične uspehe. Kljub boleči izgubi pa upam in verjamem, da bomo njegov spomin najlepše ohranjali tako, da si bomo še naprej prizadevali za tiste ideale in vrednote, ki so bile tudi njegove, iz katerih je živel in za katere je gorel in se razdajal.

Spoštovani Živko, počivaj v miru pri Bogu, pri svojem nebeškem in zemeljskem očetu, ki je zaradi človeške nestrpnosti moral tako kmalu zapustiti svojo družino. Svoje poslanstvo na tem svetu si vzel zares in ga tudi v največji meri izpolnil. Hvaležni smo ti za vsa tvoja dobra dela, zgled poštenega človeka in velikega domoljuba, ki mu ni žal časa in denarja, ko lahko naredi kaj dobrega za svojo domovino. Hvala ti! Počivaj v miru!

DRAGI IN SPOŠTOVANI PRIJATELJ IN SODELAVEC ŽIVKO!

O Bog, ko padem, naj odpadem zrel,

naj me tvoj dih pred žetvijo ne sname…

V vročem julijskem dnevu visokega poletja in zrelega klasja je zamahnila tista usodna in vedno prezgodnja kosa in morje te je spojilo z večnostjo.

Danes se pretreseni poslavljamo od tebe in globoko v sebi podoživljamo dneve in dogodke našega dolgoletnega sodelovanja, naporov in uspehov ob prvih temeljnih korakih naše nove Občine Lukovica. Vse poti, vsa upanja, razglabljanja in iskanja najboljših možnosti v danem trenutku zgodovine, se poistovetijo s Teboj. Bil si pravi mož v pravem času in z vso možato voljo in odgovornostjo si sprejel župansko čast. Mož dejanj in pogumnih odločitev, zvest svojim načelom in svojim koreninam. Odtlej si živel samo za napredek, razvoj in prihodnost svoje ljube doline in za njene ljudi. Poznal si vsako samotno domačijo in njene razmere, poznal si potrebe in hotenja njenih ljudi in z njimi iskal poti preživetja v novih razmerah. Zrasel si iz čvrstih korenin slovenskih krščanskih vrednot, ki si jih vedno dosledno tudi živel. Iz sokov črne zemlje po hribovitih lehah, ob mogočnem šumenju in varstvu gozdov si zrasel v pokončnega Slovenca in vedno kljuboval življenju, v svojem neomajnem prepričanju in pristnem domoljubju. S svojo naravno inteligenco si si širil obzorje na vseh področjih. Vse si dosegel s svojim lastnim pridobitnim delom in se usposobil do visoke strokovnosti in duhovne širine. Že v časih, ki niso bili naklonjeni osebnim gospodarskim pobudam, si zasnoval svoje podjetje, ki si ga s poštenim delom in sposobnostjo razvil do konkurenčnih zmogljivosti in svoje izkušnje predal novemu rodu.

Postal si ugleden in spoštovan krajan in ohranil svoj ugled in čast v funkciji prvega moža nove občine. Tvoja predanost delu in idejam je bila nalezljiva, zato si okrog sebe zbral ekipo navdušencev, ki nismo šteli ur svojega časa, ampak smo se skladno dogovarjali in načrtovali nemogoče, in nemogoče se je vidno uresničevalo. Naše vasi so se povezale s cestami, se zavarovale pred naravnimi grožnjami, cerkve in cerkvice so zablestele v novem sijaju, zaživel je nov kulturni utrip, življenje se je prehitevalo v novem teku. Gledati si znal s srcem, kot velik ljubitelj kulture in že pozabljenih žlahtnih oblik vaškega življenja, ki so se začele prepoznavno uvrščati v širši prostor. Prihodnost naše doline si videl v razvoju privatne pobude, v turistični prepoznavnosti naših zgodovinskih znamenitosti in v iskanju naravnih danosti. Tako se podeželju vrača identiteta. Bil si mož dejanj, odprtih rok.Svojo častno službo župana si opravljal ljubiteljsko,mnogokrat pa stvari rešil tudi na lastne stroške. Naša Občina Lukovica je po tvoji zaslugi od svoje ustanovitve leta 1994 pridobila številne prednosti:

- mokri zadrževalnik – Gradiško jezero, ki je bilo ob gradnji avtoceste sprva načrtovano kot suhi zadrževalnik

- čistilno napravo v Vrbi

- vrtec Medo v Šentvidu

- dokončan Čebelarski center na Brdu

- popolno obnovitev dvorane Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici in Kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu

- obnovitev prvega Zdravstenega doma v Sloveniji, to je Zdravstvene postaje v Lukovici

- potujočo knjižnico

- postavitev spomiskih obeležij zamolčanim žrtvam pri vseh farnih cerkvah. Sam si vse življenje zaman iskal očetov grob – na zemlji ga nisi našel, a srečala se bosta v nebesih.

Še bi lahko naštevali, vendar so tvoja dela, dragi Živko,zgovorna sama po sebi.

Lepo je bilo delati s Teboj. Nikoli nismo do kraja izmerili Tvojih poštenih vzgibov in Tvoje predanosti. Politiko si pojmoval v pomenu služenja domovini in državljanom, zato so te razočaranja razjedala. Klic domovine si nosil v srcu, zato si se v času osamosvojitvene vojne prostovoljno in brezpogojno odzval notranjemu vzgibu in dneve preživljal skupaj s soborci, ki si jih prevažal s svojim tovornjakom. Prav nobena stvar zate ni bila pretežka ali nemogoča, to smo vedeli vsi.S Teboj smo izgubili človeka visokih moralnih kvalitet, opazovalca

pronicljivega duha, moža, ki je v svojih prizadevanjih opravil velika dela in zasejal zlata semena za večnost. Tvoja osebnost se zgošča v najvišjih notranjih maksimah: vera, upanje, ljubezen. Ali v krščanskem spoznanju doseganja človekove sreče: Moli in delaj. Vrnila se bodo spoznanja o preživetju človeka

in naroda, ki bodo prečiščena to držo znova potrdila. O Tebi, dragi Živko, bi lahko napisali knjgo, z mnogimi zapleti in razpleti, vrtinci in padci, ki so te brusili in kalili, s samo Tebi dano enkratnostjo, ki je v svoji osebni drami dosegla zmagoviti vrh. Tvoja pot pušča globoke sledi, na osebni in družbeni ravni. Zapisane so po doleh in po bregeh Črnega grabna, v častitljivi zgodovini trških spomenikov, v duhovni podobi našega človeka, v duši slovenstva. Hvala Ti, da smo bili v nekem lepem obdobju del Tvojih prizadevanj. Pesnik

pravi: Imeli smo ljudi, vrhu gore hrast. Kot neuklonljivi hrast si zaznamoval svoj čas. Hvala Ti. Naj Tvoj križ, ki si ga postavil na krašenjskem Ciclju v čast samostojni državi Sloveniji in jubilejnemu letu 2000, razsvetljuje temine naših iskanj. Prijatelji in sodelavci

Njegovo življensko pot in njegovo delo v različnih društvih v Krašnji nam je opisal predstavnik krajevne skupnosti. Številni gasilci, čebelarji in ostali, ki so se udeležili slovesa, ob tem ne pozabimo številnih prijateljev Radia Ognjišče s katerimi sta skupaj z ženo preživljala počitnice, pričajo o tem kako spoštovan je bil. Žal pa je vedno tako, da se zavemo koga smo imeli med seboj šele takrat, ko ga ni več med nami.

Dragi Živko, spoštovani žalujoči sorodniki in prijatelji pokojnega Anastazija Živka Burje!

Ko si se pred nekaj dnevi odpravil z ženo in prijatelji na morje, nihče ni slutil, da odhajaš na dokončen zaslužen dopust. Kot pravi pesnik, samo svoje orodje si pospravil in se odpravil v večnost med svoje drage. Na tem svetu si opravil svoje poslanstvo, nam pa zapuščaš svoj zgled, spomin na tvoja dobra dela in na vse lepe trenutke, ki si jih delil z nami.

Gospodar življenja in smrti te je poklical k sebi, dragi Živko, zato za teboj žalujemo, hkrati pa smo Bogu hvaležni za tvoje življenje in za vse, kar si naredil za nas in za skupnost, v kateri si živel. K Bogu odhajaš z nahrbtnikom polnim dobrih del in sočutnih dejanj do sočloveka, saj si živel iz vrednot, ki si jih prejel od svojih staršev, zato si na tem svetu nedvomno zapustil pomembno sled. Še posebej pa v svoji družini, občini Lukovica in v stranki NSi. Čeprav te bomo pogrešali in si želimo, da bi bil še vedno med nami, moramo sprejeti to zakonitost življenja in smrti, rojevanja in odhajanja v večnost.

Spoštovani domači,

Hvala ti! Počivaj v miru!

Spoštovani žalujoči sorodniki, dragi prijatelji pokojnega Anastazija Živka Burje, spoštovani člani NSi!

Gospodar življenja in smrti je poklical k sebi našega dragega Anastazija Živka, za katerim žalujemo, hkrati pa smo Bogu hvaležni za njegovo življenje in za vse, kar je naredil za nas in za skupnost, v kateri je živel. Spominjamo se mnogih srečanj in dogodkov, ko smo skupaj ustvarjali, načrtovali, delali, se veselili in družili. Vsak izmed nas se lahko spominja trenutkov, ki jih je s pokojnim Živkom preživel v pogovoru ali na kakšen drugačen način. Poleg osebnih zgodb in vtisov pa lahko skupaj ugotavljamo, da je po večno plačilo k Bogu odšel velik človek, ki je na tem svetu nedvomno zapustil pomembno sled. Še posebej pa v svoji družini, občini Lukovica in v stranki NSi. Izpolnil je svoje poslanstvo, čas se je dopolnil in mirno je odšel s tega sveta. Kot bi rekel pesnik Tone Kuntner, samo svoje orodje je pospravil in se odpravil na drugi svet. Čeprav ga bomo pogrešali in si želimo, da bi bil še vedno med nami, moramo sprejeti to zakonitost življenja in smrti, rojevanja in odhajanja v večnost.

Nedvomno pa je bil Živko velik človek po srcu in po dejanjih. Bil je zelo uspešen podjetnik, ki je skupaj s svojo družino ustvaril, gradil in vodil podjetje. Kljub letom in zasluženi pokojnini je v domačem podjetju še vedno prijel za vsako delo. Ni mu bilo izpod časti vzeti v roke metlo in počistiti delavnice, se usesti v kamion in razvoziti naročeno blago. Njegova podjetniška žilica, delavnost in preudarnost pa so ga vodili tudi pri vzpostavljanju nove samostojne občine Lukovica. Izbral si je dobre in zveste sodelavce, ki so ga podpirali pri njegovih načrtih in skrbno izvrševali naloge za dosego pomembnih ciljev. Slabo leto sva bila kolega, župana sosednjih občin. Še sedaj sem mu hvaležna za vse nasvete in tudi za to, da sem lahko za pomoč včasih prosila tudi njegove sodelavce iz občinske uprave.

Znal je trdo delati, znal pa si je vzeti tudi čas za sprostitev in zabavo. V najlepšem spominu mi ostaja skupna novoletna zabava treh sosednjih občin, ko me je na plesu neutrudno vrtel kot mladenič v najboljših letih. Vedno je imel polno načrtov, ki jih je tudi spretno uresničeval in gradil novo podobo občine Lukovica. Avtocesta je spremenila podobo krajev, on pa je se je trudil, da bi s svojimi pogajalskimi in podjetniškimi spretnosti vse to obrnil v prid svojih ljudi. Pri tem ni pozabil niti na tiste, ki so živeli v odročnih krajih in so prav tako potrebovali ceste ali nov vodovod.

Z veseljem pa mu je NSi na svojem kongresu podelila naziv častnega člana NSi-krščanski demokrati. Gospod Burja je bil eden od pobudnikov ustanovitve stranke in je zanjo tudi delal z veliko gorečnostjo. Zelo je cenil in spoštoval prvega predsednika dr. Andreja Bajuka. Ko sem se leta 2001 odločala za kandidaturo za županjo na nadomestnih volitvah v občini Moravče, pa me je pri tem iskreno spodbujal, lukovški odbor pa celo finančno podprl. Tudi v politiki se je kazala njegova velikodušnost. Ne samo da je veliko delal za skupno dobro in žrtvoval svoj čas, zdravje in denar, je bil tudi velik dobrotnik cerkve in stranke, za kar se mu tudi danes iskreno zahvaljujemo.

Spoštovani domači,

Moje iskreno sožalje tudi vsem njegovim prijateljem iz OO NSi Lukovica, ki ste skupaj delali in se družili tudi v prostem času. Bili ste z njim močno povezani in skupaj ste dosegali tudi največje politične uspehe. Kljub boleči izgubi pa upam in verjamem, da bomo njegov spomin najbolje ohranjali tako, da si bomo še naprej prizadevali za tiste ideale in vrednote, ki so bile tudi njegove, iz katerih je živel in za katere je gorel in se razdajal.

Spoštovani Živko, počivajte v miru pri Bogu in svojih prijateljih, ki so že odšli od nas. Svoje poslanstvo na tem svetu ste vzeli resno in ga tudi v največji meri izpolnili. Vsi, ki še ostajamo tukaj, pa še vedno računamo na vas in vašo priprošnjo pri Bogu, da bi nas Sv. Duh vodil v pravo smer.

Hvala vam za vse in počivajte v miru!

Trnjava 34
1225 Lukovica

e-mail:
drago.jutersek@rkc.si