Ministranti veterani pred oltarjem cerkve sv. Martina v Dobu

Gospodov dan je lahko tudi drugačen in tokrat je bila sveta maš ob 10 v cerkvi sv. Martina v Dobu malce drugačna,a ne zaradi obreda ampak zaradi tistih, ki so bili poleg župnika Jureta Ferleža ob daritvenem oltarju. Povabilu domačega župnika, naj le še pridejo enkrat letno pred oltar ministrirat so se odzvali ministranti veterani in ker je bil nagovor med sveto mašo res zanimiv ga bom poskusil opisati celega. Dragi ministrantje, dragi bratje in sestre, danes se mi zdi tako živ svetopisemski citat, ko pravi Gospod svojim učencem kako težko bo priti v nebeško kraljestvo, kajti veliko je poklicanih a malo izvoljenih. Zdi se mi da vedno znova tisto kar se premakne ne premakne človek ampak Gospod. Vesel sem ,da ste slišali  Njegov glas in se odzvali vabilu , da ste tukaj. Kajti pomembno je da ne živimo iz današnjega časa ampak da živimo iz preteklosti, iz vsega kar ste črpali , kar ste tukaj preživeli, doživeli in dobili kar vam je Gospod dal preko duhovnikov in vašega ministriranja. Zanimivo , da se današnja Božja beseda z bogoslužjem prejšnje nedelje . Koliko skušnjav ima človek in , če je hudič skušal Jezusa, koliko bolj skuša tudi nas, ki smo premakljivi, ki smo premagljivi . Koliko bolj nas skuša oviti okoli svojega prsta . Danes pa Gospod odgovarja na tisti klic in pravi, če te še tako ovija je še ena sila , ki je še bolj močnejša in zvestejša , to je sila Gospodovega veličastva , Božje milosti. Tudi , če se nam zdi, da se stiske kar ne nehajo in ,da slabosti kar ni konec, je v vsaki naši skušnjavi prisoten tudi Božji duh in ta nas dela božje otroke,  močne, pogumne, svete. Zato vas dragi bratje in sestre danes spodbujam in hkrati skušam okrepiti s to spodbudo, da je biti ob Gospodu , da je to tisti kraj kjer se celotno naše telo umiri. Včasih govorim ministrantom, da ni vaša služba ministriranje ampak poslanstvo, Služba pomeni, da delate toliko časa za takšen denar, poslanstvo pa pomeni, da vaše plačilo zaupate tistemu, ki mu služite in poslanstvo je biti kristjan. Kajti nismo obremenjeni z zahtevami, ampak  to kar on dela in nas uči in nas pošilja je nekaj kar Bog blagoslavlja. lep oje , če otroci rastejo ob svojih očetih, ki so ministrantje in se ob tem učijo tega poslanstva. Tako se dogaja, da pride do slovenskega tipa, ki ga živijo gasilci in marsikatera društva . Ta tip vajeništva , da modrost in znanje prehajata iz starejših na mlajše je nekaj posebnega. In ne samo deli, ki se ga lahko naučimo , modrost je tista filozofija, ki stoji zadaj za ministriranjem, ta želja, da bi stregel svojemu Gospodu ga pripelje pred oltar in an tak način je v Cerkvi ogromno možnosti, ali kot pobiralci, bralci , pevci, krasilci, čistilci. Vsake toliko časa se vprašam kaj pa jaz dobim  kot pevec, čistilec.....kaj pa jaz dam nam pove Božja beseda, kajti karkoli delamo ima blagoslov od zgoraj . Vsak trud , vsaka dobra volja, ki je dana za rast Božjega kraljestva se vedno vrne 30tero, 60zero ali 100tero kot pravi Gospod sam. Zato je druga postna nedelja z našimi ministranti veterani ne samo zato, da bi Gospoda častili, ampak , da bi premišljevali kaj lahko za Boga še naredim. kje so tiste naše lastnosti, sposobnosti, ki jih lahko damo na razpolago da bo Cerkev živa . kaj vse imamo kar lahko prenesemo na mlajše pa bi hoteli to narediti in ti služiti. To je danes naš izziv zato spodbujam ministrante veterane, da pridejo nazaj, da pokažejo ,da jim to pomeni močan dejavnik v njihovem duhovnem življenju in,da je služenje Cerkvi nekaj kar nas zaznamuje za vekomaj. Ker služite Bogu , ki je ustanovil to občestvo, da bi se znanje, da bi se modrost , da bi se dobra volja znotraj tega občestva prenašala. Tole blebetanje apostola Petra danes kako bi postavil tri šotore ,da bi ujel Božje veličastvo v neko sliko, ki bi ostala. Bog se nikoli ne daje za zmeraj , daje se za toliko časa ,kolikor kolikor se mu zdi, da je potrebno,da imamo to duhovno izkušnjo , potem potrebujemo drugo . Zanimivo kako je postavil red, enkrat na teden naj bi se srečali in ta duhovna izkušnja naj bi trajala do naslednjega srečanja. V moči tega srečanja naj bi naš duh in duša živela v ravnovesju, ki si jo , če nam jo manjka vedno najdemo v odprti cerkvi. Vam ministranti veterani se  zahvaljujem za vaš  doprinos spodbujati  mlade o lepoti služenja pri oltarju. Hvala Ministranti veterani so bili ob koncu deležni še aplavza vseh prisotnih v cerkvi.