Prevelikonočno srečanje starejših na Brdu

Na soboto pred cvetno nedeljo je župnijska Karitas Brdo- Zlato Polje pripravila skupaj z župnijskim upraviteljem Jožefom Lapom  srečanje starejših faranov. Že ustaljeni sistem srečanja je ostal isti in tako so prvi prispeli na Brdo že pred tretjo uro popoldne. Čas med 15 in 16 uro je minil najprej v pogovoru z duhovniku pri spovedi ,ali zakramentu sprave, temu je sledila sveta maša z obredom bolniškega maziljenja. In kaj je tokrat spregovoril župnijski upravitelj zbranim:"    Danes je slovesni praznik sv. Jožefa torej tistega moža, ki je odigral neizmerno vlogo v zgodovini v ekonomiji, da se bolj po moderno izrazim, v ekonomiji odrešenja, veliko  pomembno vlogo.  Bog mu je veliko zaupal, pa mu ni bilo prav nič lepo v življenju. Imel je hude preizkušnje, eno od teh smo slišali v današnjem odlomku, on bi se rad  pošteno poročil, se je že zaročil, si je že izbral Marijo iz Nazareta. Poštenega dekleta polna svetega duha kot pravi potem sveto pismo zanjo, ko jo je angel pozdravil in, ki je bil Bog posebej z njo. Vedno in gotovo je do tega dekleta, ki je bila tako božja tako blizu Bogu na vsakem koraku spolniti božjo voljo zelo vzljubil in bi jo rad imel za svojo spremljevalko v svojem življenju, ker si je potem idealno predstavljal zakonsko življenje, zakonsko skupnost. In prav v teh načrtih, v teh lepih sanjah, ki jih je Jožef imel v svojem srcu do  tega dekleta, ga je Bog preizkusil. Bil je pošten in pravičen, ni bil  farizej ki bi izpolnjeval Mojzesovo postajo samo na zunaj, samo, da bi zadovoljil predpisom ki ji je Mojzes dal v svojo postavo, v svojo zakonodajo za življenje tega izvoljenega  naroda. Ko je dobil poleg deset zapovedi na gori Sinaj še toliko drugih raznih pravil in predpisov in, ki so se jih judje zelo natančno držali in izpolnjevali tako, da so nekateri samo viseli na tej zunanji izpolnitvi teh predpisov in pravil, da so pozabili na duha na Boga na Božjo ljubezen, kaj je  Bog storil za njih. Važno jim je bilo bolj, ali bo naredil točno dovolj korakov, da ne bo kakšnega preveč na soboto, ker jim je bilo točno predpisano kako morajo praznovati soboto, da ne bo osla peljal napajat preveč daleč, ali vola, ali kakšno drugo žival, ker so viseli, ker so gledali na teh predpisih. Vidite Jožef ni bil takšen, on je bil pravičen on je čutil Boga, Božjo voljo in zato mu je bilo toliko bolj čudno da ga Bog tako preizkuša .Kaj pa sem naredu narobe, saj veste ko je človek kdaj preizkušan, ko mu ne gre vse gladko se sprašuje, kaj pa sem naredu narobe, ali me Bog za kakšno stvar kaznuje, ker si včasih tako predstavljamo trpljenje in negativne stvari, kakor da so kazen za naše grehe. Greh prinaša pokoro in kazen, ampak Bog nam zato ne pošilja trpljenja in kazni in zato se je spraševal kaj je narobe in vendar ker je bil pravičen, ker ni bil nervozen, ker ni bil hiter in neučakan je znal počakati. Tudi marsikatero noč je prečul v molitvi in spraševanju in obračanju na postelji. Sestre in bratje dobil je odgovor bil je nagrajen, zato sestre in bratje, zakaj vam to danes poudarjam, ko smo si za to srečanje izbrali res čudoviti dan ne samo po vremenu. Hvala Bogu tudi za lepo vreme, ampak predvsem za tak lep praznik, za tako čudovitega vzornika   sv. Jožefa, ki nam je res vzornik, kako moramo tudi mi biti potrpežljivi v vsakdanjih preizkušnjah. Vi jih imate, s seboj ste jih prinesli, pojamrali ste že tolikokrat v molitvi, zakaj pri nas tako, ta mladi ne hodijo več k maši, otroci, vnuki in pravnuki niso več krščeni, zakaj tako je pri nas doma tako? Saj smo se trudili, da bi krščanske vrednote vedno ohranjali  pod to našo streho, pa je danes marsikje narobe, jim hodite odveč, ste jim v napoto in še marsikakšne druge križe imate in se srečujete, ki vam postavljajo huda vprašanja, kot je tudi Jožef dobil vprašanje, kaj se je zdaj zgodilo, kaj naj naredi z Marijo, ko je postala noseča žena, al naj jo osramoti pred ljudmi  in  se naj  hvali in jo da kamnati. Ne Jožef je bil drugačen, Jožef je bil usmiljen,  je bil je poln Boga, zato vam želim sestre bratje, da bi se danes ob teh svetih zakramentih ob svetem maziljenju, ki vam ga želim tudi podeliti in v evharističnem kruhu, kruhu življenja res nasitite, da dobite moč, da boste vsaj malo podobni velikemu svetniku,  ki je zaščitnik svete cerkve, varuh naših družin, steber naših družin, da bi bili tudi vi vsaj nekoliko, če ne morete biti v vseh stvareh gotovo da ne, ker nimamo toliko moči vsi, ampak, da se trudimo da prenašamo hišne težave in križe, da združujemo ta mlade in starejše da gradimo te mostove, ki so marsikje zelo zrušeni in ogroženi in se grdo gledamo in trpimo in žremo živce in si tako potem tudi dajemo boleznim večjo moč in korajžo, da nas tepejo, kloftajo, dajmo biti močni v Gospodu. Zato res ponižno prejmite ta dva zakramenta enega ste že sveto spoved zakrament usmiljenja, sedaj vam bom podelil zakrament svetega maziljenja, ki je iz posebne ljubezni postavljen iz božjega Jezusovega srca za bolne, ne za umirajoče, ne za odhajajoče, da bi tisto bolezen in ostale križe in težave lažje prenašali in, da ne bi bili nikoli tako na dnu, da bi obupavali scagali in rekli saj se ne splača, ampak da bi ravno preko tega zakramenta, ki ga boste sedaj prejeli dobili to upanje in moč. Zato prosimo sv Jožefa, ki je priprošnjik za srečno zadnjo uro, da bi bil z nami in ob nas vedno svetel zgled upanja in voljnosti do življenja, da nas Bog ne zapušča, da nas Bog ima rad, da nam Bog vedno odpušča, ne da čaka kot policaj, da nas kaznuje, ampak, da nam vedno pride na pomoč, da nosi križe in težave, ki jih tolikokrat sami povzročamo sebi in drugim, da bi Bog to našo nespamet, kratkovidnost obračal vedno, tudi to negativnost v dobro. Imamo to vero! Imamo! Jo hočemo imet!" Med sveto mašo,je Petra Avbelj skupaj z nekaterimi pevkami poskrbela, da so vsi v dvorani veselo prepevali sicer malce že pozabljene pesmi.  Po končani sveti maši je sledilo še prijetno druženje ob pogostitvi in obveznemu klepetu o novostih iz naših in tujih logov.