Oratorijski dan na Brdu
Oratorij je k nam prišel skupaj s selezijanci in obsega široko vzgojno in prostočasno dogajanje namenjeno predvsem mladim. Utrip oratoriju daje glavni junak, ki se v obliki zgodbe predstavi udeležencem, sicer pa se na njem mladi zabavajo, igrajo, spoznavajo in učijo. Animatorjem Oratorija na Brdu je v soboto 28 . maja je uspelo dogajanje na Oratoriju čez cel teden spraviti v nekaj popoldanskih ur. Sicer tokrat niso dvigovali zastave, so pa imeli igro in to kar dve. Najprej takšno bolj moderno z kamero, novinarjem in vsem kar je za sodobno poročanje iz dogodka potrebno. Ker vsi niso razumeli kakšno je sporočilo so dogajanje predstavili še v Jezusov čas in tam je šlo veliko bolje. Otroci so kaj hitro ugotovili da tokratna zgodba temelji na priliki o usmiljenem Samarijanu. Sledile so še kateheze po razredih in velika igra. Ker se je Oratorijski dan zaključil s sveto mašo so bile na vrsti še pevske vaje in priznati je treba, šlo jim je več kot odlično. Še sreča, da ni bilo Petre Avbelj v bližini zagotovo bi našla nove moči za otroški pevski zborček. Mašo je tokrat daroval p. Simon Peter Berlec, ki je med svojim nagovorom spregovoril po petju pesmi Aleluja: Krasni ste bili nekateri možakarji zadaj pa še vedno malo zaprti in zakaj to delam ker sem bil tudi sam župnik kar nekaj let zdaj nisem več in sem tako turoben kot so možje zadaj je to danes zame pravi balzam ker lahko malce pomigam ker na Svet oi gori je romarska pastorala in je treba biti resen če imamo možnost sodelovanja v cerkvi ne vem zakaj ne bi sodelovali najhujše je namreč priti v cerkev se počit v klop in potem odbrenkati 40 minut in potem iti domov in gremo naprej sicer odkljukam, da sem izpolnil cerkveno zapoved, a kaj ostaja v meni vedno isti ritual in vedno znova mencam na vedno istem mestu in zato vas spodbujam, ker je v Cerkvi nekaj živega in krščanska drža naj bi bila nekaj veselega in ni bolj groznega kot pogledat kristjana, ki sam ne ve kaj bi sam s sabo posebej pa še s svojo vero. Nato je skupaj z otroki obnovil kaj se je dogajalo na Oratorijskem dnevu. Začeli so z besedo usmiljenje in pohvalil mlade , ki sprejemajo odgovornost, za duhovno življenje v župniji in o tem, da so teološko dobro podkovani. Tako je bila tokrat sveta maša ne malo, ampak močno drugačna, živa, vesela, razigrana in kot takšna Bogu všeč. A ni samo poživil utripa v cerkvi, ampak se je spomnil tudi slavljenca in mu zaželel srečo in obilo Božjega žegna. Po končani sveti maši se je zadržal še v pogovoru z animatorji, nato pa jo mahnil nazaj na Sveto goro, kamor je že med sveto mašo povabil ne samo animatorje, ampak vse nas.
