Iz Limbarske gore na Sveto goro-od sv. Valentina k Mariji

Preden smo slišali zelo zanimiv nagovor koprskega škof msgr. dr. Jurija  Bizjaka, smo so nas v uvodu frančiškani spraševali, če je naše srce odprto kakor je odprto Marijino srce , nato smo po berilih in evangeliju prisluhnili besedam, ki jih zaradi pomena objavljam v celoti:" Trdo in naporno je delo, ki ga tu opravljate frančiškani, a vendar najdemo tu prijazno ozračje in  gostoljubje, ki ga z vso ljubeznijo vzdržujete, da smo vsi dobrodošli in da se radi obračamo z vedno večjim veseljem k naši nebeški Materi in Materi milosti Božje. In ker smo letos v letu v letu usmiljenja in ker se reče, da je Mati Božja tudi Mati usmiljenja se mi zdi primerno, da se posvetimo temu vzkliku, ki ga imamo tudi v litanijah Mati milosti Božje imamo tri štiri mesta v Svetem pismu s katerim lahko potegnemo in obogatimo naš pogled na Marijo svetnico vseh milosti. Marija je Mati usmiljenja, ker je mati milosti Božje kakor piše apostol Pavel svojemu učencu Titu v berilu, ki ga beremo za Božič in v katerem piše: Razodela se je milost Božja ki prinaša zveličanje vsem ljudem in misli seveda na Kristusovo rojstvo. Milost Božja , ki prinaša zveličanje vsem ljudem se je razodela v Jezusu Kristusu sinu device Marije. Zato je Marija hkrati mati Kristusa, mati milosti Božje in tudi mati usmiljenja . Kako preprosto se to izide Marija je Mati usmiljenja, ker je Mati milosti Božje, ki nas uči kaj moramo narediti, da bomo usmiljenje lahko sprejeli in ga bomo deležni. In apostol Pavel nadaljuje: Uči nas, da se odpovejmo hudobnostim in posvetnim željam in na tem svetu. Res pravično in pobožno živimo, pričakujoč blaženega upanja in veličastnega prihoda našega zveličarja Jezusa Kristusa, ki je dal za nas življenje, da bi nas odrešil za vice in zase očistil kot izvoljeno ljudstvo vneto za dobra dela. Tako je Marija tudi Mati usmiljenja, ki ga mi prejemamo in, ki smo ga deležni z Božje strani, Gospodove strani z strani nebeškega Očeta in prihaja na nas. Marija je Mati usmiljenja, ker je sedež modrosti, tudi ta vzklik nam je zelo znan iz litanij, ki je hkrati prestol milosti, to je prestol Kristusov in tako v pismu Hebrejcem piše: Bližajmo se torej z zaupanjem prestolu milosti, da dosežemo usmiljenje in naj bo milost za pomoč ob pravem času. Marija je Mati usmiljenja, ker na prestolu ne sedi veliki duhovnik, ki bi ne mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, temveč veliki duhovnik, ki je v vsem enako skušan kakor mi razen v grehu. Gremo malo v staro zavezo Marija je Mati usmiljenja, ker se nanjo upravičeno nanašajo tudi besede Božje modrosti v Sirahovi knjigi 24 poglavje pa doma poiščite in preberite imamo prelepo pesem o Božji modrosti, ki se tako lepo nanaša tudi na Marijo in med drugim ta Božja modrost opisuje, kako je prišla na svet v Izraelu, izvoljenemu ljudstvu in pravi kakor tervinta sem razpostirala svoje veje in moji poganki so bili polni krasote in miline, usmiljenja. Vidite to so takšne lepe prispodobe, ki nam pričarajo to bogastvo Božjega usmiljenja in bogastvo Marijinega sredništva. Najmilejši sad njenega telesa je seveda  Kristus in Marija je dobro drevo, ta trevinta, ki nam je dalo najžlahtnejši sad. Ko je nadangel Gabrijel prišel v Nazaret jo je pozdravil: Zdrava milosti miline polna Gospod je s teboj. Kot Mati usmiljenja se je izkazala tudi z svojim odgovorom, ko je prišel nadangel Gabrijel: Glej dekla sem Gospodova zgodi se mi po tvoji besedi. S svojo privolitvijo je izkazala  brezkončno usmiljenje  vsemu človeštvu. V tistem trenutku je svojo usodo brez slehernega zadržka združila z usodo Božjega sina, ki je v svojem času ozdravljal vse bolezni in vse slabosti in so se mu množice smilile, ker so bile kakor ovce brez pastirja. In smo na Sveti gori, kot Mati usmiljenja se je Marija razodela tudi pastirici Urški tukaj na Sveti gori z naročilom povej ljudstvu naj mi tukaj sezida hišo in me prosi milosti, miline in  usmiljenja. In kakor Vsemogočni razodeva svoje vsemogočnosti predvsem z usmiljenjem in prizanašanjem, tak o lahko rečemo tudi o Mariji, ki kaže svojo moč predvsem z usmiljenjem in prizanašanjem tako do ljudstva, ki je tolikokrat porušilo, ali poškodovalo njeno hišo, kakor do vsakega grešnika, ki v njenem svetišču prejme odpuščanje in notranji mir. In zato si prikličimo v spomin naše prelepe vsakdanje molitve, ki so pozdrav naši Materi Božji: Pozdravljena Kraljica Mati usmiljenja, življenje, veselje, upanje naše, pozdravljena, pozdravljena v svetišču, ki se imenuje po tvojem imenu. Pozdravljena na tvoj slovesni god, odpusti nam naše številne žalitve in nauči nas, da bomo znali odpuščati in za odpuščanje prositi. Daj nam spoznati, da je tudi vsakemu izmed nas Gospod storil velike reči in naj se vsi pridružimo tvoji hvalnici in s teboj poveličujemo Gospoda. A preden smo prišli do Svete gore smo morali prevoziti kar nekaj kilometrov in si vmes vzeti tudi čaz za počitek. Slednjega smo imeli  v mestecu po katerem dolina nosi ime. Mesto Vipava je naselje, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke Vipave, ki ima kot edina reka v Evropi deltast izvir. Zaradi številnosti izvirov so prebivalci zgradili 25 mostov; najimenitnejši in najstarejši je most za Lanthierjevo graščino. Prav zaradi mnogih mostov pravijo kraju tudi male oziroma slovenske Benetke. Domačini in prebivalci okoliških vasi pa Vipavi še danes radi rečejo kar trg. Pod tem imenom je kraj zapisan v dokumentu iz leta 1367, ko so tržani dobili pravico do svojega sejma. In še po nečem je znan ne samo po vinu ampak tudi po odlični kavici in sladoledu. In jo seveda po obilnem okrepčilu mahnemo naprej vmes pa zvesto opazujemo kje bi lahko +kupili vsaj dve češnji če ne že kakšno več. Sreča nam je obrnila hrbet in ostali smo brez verjetno branjevci še niso prišli iz Italije, kjer so šli po domače češnje. Zato jo raje mahnemo kar na Sveto goro, da bo čas še za ogled Svete gore. Romarsko središče se namreč veselo širi in kadarkoli pridemo tja je kaj novega. Fantje in možje v garderobo in na vaje mi pa hajd naokoli še prej pa stisk roke patru Simonu Petru, a pazljivo, ima namreč poškodovan prst. Najprej pogled v dolino , nato do Frančiška ter še malo naokoli in že je na vrsti sveta maša, kjer poje jo člani moškega pevskega zbora Janko Kersnik pod vodstvom Igorja Velepiča skupaj z solistkama Urško Pavli in Marto Zabret. Še prej si dobro ogledamo samostanske prostore in najdemo tudi zanimivosti o nastanku tega svetišča . Nad reko Sočo in Solkanom se strmo dviga romarska božja pot na Sveto Goro, visoko 682 metrov. Z gore se romarju odpre s severa slikovit pogled na Julijske Alpe, z vzhoda na Trnovski gozd, Škabrijel in Grgar, z juga na Gorico, Solkan in Sabotin, na Kras in Jadransko morje, z zahoda na vinorodna Brda, Karnijske Alpe in Dolomite. Na Sveto Goro se lahko pripeljemo iz Solkana po asfaltirani cesti, ob kateri so postaje križevega pota iz leta 1991, ali pa se podamo s Prevala peš po stari romarski poti; na Goro pridemo tudi iz Grgarja in Zagore pri Plavah. Sveta Gora je z veličastno baziliko, frančiškanskim samostanom, romarskim domom, duhovno-izobraževalnim središčem Tau in restavracijo biser evropske povezovalne poti treh romarskih svetišč, kamor sodita še Stara Gora nad Čedadom in Marijino Celje na Kanalskem Kolovratu.
  Leta 1539 se je dvanajstletni pastrici Urški Ferligoj iz Grgarja, ki je na Skalnici pasla ovce, prikazala Marija z Jezusom in ji naročila: "Povej ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi." Preprosti ljudje so Urškini zgodbi hitro verjeli, predstavniki oblasti pa ne, zato so jo zaprli v ječo. Med starimi Solkanci je bilo še pred kratkim živo izročilo, da je bila Urška zaprta v stari graščini  imenovani Palač. Urško je Marija trikrat čudežno rešila iz ječe in že dve leti po prikazovanju so začeli na Skalnici zidati novo cerkev. Cerkev je bila posvečena 12. oktobra 1544. Tega leta je oglejski patriarh Marino Grimani podaril cerkvi njeno največjo umetnino, slavno Marijino podobo. Od leta 1565 so cerkev upravljali frančiškani. Tudi cerkev, ki so jo zgradili po Urškinem naročilu, je čakala težka usoda: na ukaz cesarja Jožefa II. , ki je imel ljudsko pobožnost za vraževerje, so jo leta 1785/86 oplenili in skoraj do tal porušili. Za silo so jo obnovili osem let pozneje - takrat se je vanjo  lahko vrnila tudi slavna Marijina podoba imenovana Svetogorska Kraljica. Cerkev je bila povzdignjena v baziliko 16. novembra 1906. Med prvo svetovno vojni so Svetogorsko Kraljico prenesli v Ljubljano. Leta 1915 so baziliko uničile italijanske granate.  V letih 1920 - 1932 so na istem mestu postavili novo veličastno baziliko, ki ima na pročelju napis Ego autem steti in montem sicut prius (Jaz pa sem stala na gori kakor prej). V njej so pokopani Jakob Missia (ljubljanski škof, goriški nadškof in kardinal), Frančćišek Borgia Sedej (goriški nadškof) in Mihael Toroš (apostolski administrator škofij Poreč-Pulj, Gorica (del) ter Trst-Koper (del)). In ker je bil ta to sobota pred KRONANCO spomina na dan, ko je bila okronana milostna podoba, letos mineva že 299 let smo skupaj z milostno podobo v soju svečk, ob pesmi in molitvi poromali po Sveti gori. In Božja previdnost je bila, da so pevci s seboj popeljali tudi boljše polovice, ki so s svojimi glasovi obogatile petje. Sicer pa kdor poje dvakrat moli. In vendar se po procesiji in litanijah ni končalo čaščenje, saj je bilo izpostavljeno Najsvetejše za čaščenje in molitveno bdenje, saj se verno ljudstvo rado zateka k Mariji in jo hkrati  prosi in se ji zahvaljuje. kakor se za vsako slovesnost spodobi so tudi tu na Sveti gori pritrkovalci iz Kanala z pritkovanjem naznanjali slovesen dogodek kronanco. V večernih urah smo se napotili v obnovljene prostore Restavracije pri Kraljici Svetogorski, kjer smo bili deležni dobrot Krasa, med njimi  tudi Svetogorske pokore. A kaj, da je to, pot naj vas vodi na Sveto goro in lahko boste poskusili, sicer pa tako kakor je rekel škof Bizjak , ko si enkrat pri Mariji na Sveti gori se tja rad vračaš in mislim, da res še nisem čisto vsega pregledal in , da bo priložnosti Njej reči hvala tudi še nekaj.