Zakonski jubilanti v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji

Z slavnostnim vhodom ob poročni koračnici in  uvodnim nagovorom župnika Antona Potokarja, ki je spregovoril jubilantom se je pričela slovesna sveta maša. Za uvod je spregovoril jubilantom, da je danes dan, ko obhajajo različne obletnice in ob tem priložnost, da se zahvalijo,  oziroma zahvalimo Bogu, da nas je poklical k življenju in da smo v življenju izbrali tistega, ki smo ga najbolj ljubili. Mi vsi pa bomo danes molili, da boste v  zakonu vztrajali dokler bo Božja volja. Na tem svetu imamo številne  izkaznice, ki veljajo samo na tem svetu in brez katerih ne moremo. In če na tem svetu potrebujemo izkaznice bodo pred Bogom veljala le naša dobra dela je še naglasil v uvodnem delu župnik. Za slavnostno vzdušje so tokrat poskrbeli še pevci skupaj u organistko Marijo Zupan pod vodstvom Jelice Zupan.  V svojem nagovoru, ki ga nekateri niste slišali in ga zato objavljam v celiti smo tokrat slišali veliko zanimivega." Dragi naši zakonski jubilanti ,dragi bratje in sestre današnja nedelja je za našo župnijo nekaj posebnega kajti prvikrat so med nami zakonski jubilanti , ki letos prav to leto obhajajo okroglo obletnico, kar so stopili v zakonski jarem. Ali lepše rečeno kar ste sklenili skupnost ljubezni ,razumevanja in zvestobe, to dokazujete s tem, da ste danes med nami. Za nekatere je minilo 5, 10, 20, 30, 40 celo 55 letnika sta med nami . Gotovo ste bili pred temi leti  takrat ko ste prvikrat zagledali svojega sozakonca veseli, vzhičeni , sedaj po mnogih letih skupnega življenja pa ste morda polni lepih spominov ,doživetij ,radosti veselja ob rojstvu svojih otrok. Danes morda že hodijo v šolo, ali so že odrasli in so se že poročili in imate vnuke in pravnuke . Z njimi se igrate , jih učite , z njimi se veselite in prav gotovo jih z svojim zgledom krščanskega življenja tudi vzgajate in podpirate na njihovih življenjskih poteh. To bi lahko rekli, da je na vaša stara leta vaša prijetna naloga, ali celo dolžnost, da mladim stojite ob strani, kot stare mame , kot stari očetje, saj jim s svojim zgledom in svojo ljubeznijo veliko pomagate in upam,da so tudi mladi te vaše pomoči potrebni oziroma, da so jo veseli .Morda se je v tem času komu, ki seveda ni tukaj zakon celo podrl, kajti zmanjkalo je vina ljubezni. Predvsem pa zmanjkalo je  predvsem ljubezni, potrpljenja in zvestobe. Torej tisto bistveno , ki je najbolj pomembno za zakon oziroma za družino, ki je temeljna celica vsake družbe. Ameriška zakonska svetovalka Millerjeva meni, da bi bili številni zakoni rešeni, če bi zakonci v svojem življenju vzeli za vodilo tri stavke. Prvi najbolj pomemben Ljubim te, drugi prav tako  pomemben je Potrebujem te in tretji, ki ga marsikdo tako težko izreče je Odpuščam ti . Vi ste jih v svojih letih skupnega življenja gotovo upoštevali, predvsem tisti, ki imate za seboj kar dolgo kilometrino let in ste doživeli veliko lepega, manj lepega , žalostnega , neprijetnega in ste s tem na neki način dokazali trdnost svojega zakona. Morda je bilo v vašem življenju tudi kaj neprijetnega tako kot je velikokrat v vsakem zakonu . Morda je bilo veliko toplega sonca ,malo neviht še manj grmenja in treskanja, ampak ,da je bilo to res nekaj kar ste si samo želeli. naj vam v poduk povem zgodbo, zgodbo za vašo dušo. Vsi boste namreč v spomin na današnje srečanje prejeli knjigo prav z tem naslovom, Zgodbe za dušo, na stara leta takih lepih zgodb in zgledov potrebujemo. Zgodba pripoveduje, da so se živali  v gozdu zbrale in se pogovarjale o tem Kaj je življenje? Prvi e je oglasil šinkovec in vprašal Kaj je življenje? Vse živali in rastline so nekaj trenutkov umolknile in se zamislile in prva je spregovorila vrtnica. vrtnica je rekla : Življenje je čudež , je nekaj čudovitega. za njo se je oglasil metuljček ,ki je letal od sveta na cvet in srkal sladko tekočino iz cvetov in rekel: Življenje je eno samo veselje , nekaj lepega, nekaj svetlega, kakor sončni žarek. Na gozdni poti se je majhna mravljica ukvarjala z veliko slamico, ki je bil desetkrat večja od nje in je rekla: Življenje ni nič drugega kot težko delo in sama muka. po vsem tem bi kmalu v gozdu nastal prepir kdo ima zdaj prav in takrat se oglasi dež in doda:Življenje je sestavljeno iz številnih solza in ni nič drugega ni kakor velika solzna dolina. Toda visoko nad gozdom je v višavah krožil orel in z višav dejal : Življenje je hrepenenje po višjem, po neskončnem, po Božjem. Bila je noč in neki mož je pravkar zapuščal zabavo in se po cesti vračal proti domu .Tudi on je med potjo razmišljal o tem vprašanju kaj je življenje? in prišel je do zaključka, da je življenje eno samo iskanje sreče in hkrati ena sama veriga razočaranj. Po daljši noči e prišla jutranja zarja in dejala:Kakor sem jaz jutranja zarja začetek vsakega novega dneva ,tak oje življenje začetek večnosti. Dragi bratje in sestre, dragi jubilanti v tej zgodbi najdemo vaše zakonsko življenje v različnih zakonskih situacijah .Vsaj+k od teh, ki nam je spregovoril je povedal pravzaprav svojo resnico .V življenju vsakega zakona je pravzaprav nekaj sonca, nekaj dežja , je delo, je napor , nekaj solza pa tudi iskanja sreče , ljubezni dobrote . Predvsem pa je veliko hrepenenja po višjem, duhovnem po večnem, to kar nam je polaga na srce  jutranja zarja. življenje je torej začetek večnosti. Živite torej še naprej svoj zakon tako, da to večnost nekoč dosežete . Vztrajajte v ljubezni in zvestobi, ljubite družinsko življenje, spoštujte in ljubite drug drugega in tako boste mladim , ki se danes sploh ne poročajo dali najlepši zgled ljubezni zvestobe in vere, ki je eden največjih biserov, ki ste jih prejeli od svojih staršev. Obenem pa je torej danes priložnost kot sem poudaril na začetku, da se Bogu zahvalite za vsa leta  skupnega življenja, za vse lepo in dobro, ki vam ga je Bog v teh letih kar živite skupaj kot zakonci naklonil. Zato še naprej Bog vas živi in Bog vas blagoslovi. Na koncu svete maše se je zahvalil še krasilcem cerkve in tistim, ki so uredili okolico, ter pevcem za lepo petje ter članom ŽPS, ki so tokratno srečanje ne samo idejno pripravili ampak tudi organizacijsko. Zbranim zakonskim jubilantom je podelil v spomin na srečanje še knjigo Bože Rustje Zgodbe za dušo in  nato so se vsi skupaj odpravili v župnišče, kjer je zbrane čakala obložena miza z različnimi dobrotami. In ker so pevci bili deležni tudi nekaj od vseh dobrot so dobroto vrnili  z pesmijo, ja tudi tisto Kolkor kaplic tolko let............