Vnesite vaš naslov

Dopust je čas, ko se odpravimo na različne kraje, kjer si odpočijemo  in tako storimo nekaj zase. Že papež Frančišek je mladim dejal, naj ne posedajo po kavču, naj se ne umikajo v videoigre, ampak naj bodo družbeno in politično aktivni. Nismo prišli na ta svet, da bi vegetirali, živeli lagodno in da bi udobno spali na kavču. Prišli smo iz drugega razloga – da pustimo sled, je dejal. »Današnji svet od vas zahteva, da ste protagonisti zgodovine, kajti življenje je lepo vedno, ko želimo živeti, vedno, ko želimo pustiti sled.« Opozoril je, da do ohromelosti prihaja zato, ker iščemo udobnost in mešamo pojme sreče in zadovoljstva v življenju, ter obsodil potrošništvo in pretirano življenje ob računalnikih, ki izolirajo ljudi. »Da, verjeti, da potrebujemo dober kavč, da bi bili srečni. Kavč, ki nam pomaga, da bi nam bilo udobno, da bi bili mirni in zares varni. Eden tistih modernih kavčev, z masažo, da lahko zaspimo, ki nam zagotavljajo ure miru, ko se lahko pred računalnikom preselimo v svet videoiger. Kavč, ki preprečuje vsako obliko bolečine in bojazni. Kavč, zaradi katerega ostanemo zaprti doma, se ne naprezamo in nimamo skrbi. Kavč sreča je verjetno tiha ohromelost, ki nas lahko najbolj uniči; ki lahko uniči mladost. Zakaj? Ker počasi, ne da bi se zavedali, zaspimo; ter smo zaspani in zmedeni ..., medtem ko drugi – ki so morda bolj živi, čeprav ne boljši – odločajo o naši prihodnosti. Nedvomno je za marsikoga lažje in koristno imeti zaspane in zmedene mlade. Sprašujem vas: želite biti mladi zaspani in zmedeni? Želite, da drugi odločajo namesto vas? Želite biti svobodni? Želite biti budni? Se želite boriti za svojo prihodnost? Današnji čas ne potrebuje mladih, ki so kavči, temveč mlade s čevlji, oziroma še bolje, s podloženimi gojzarji. Ta čas sprejme le igralce, ki so člani prvega moštva, za rezervne igralce ni prostora. Zgodovina danes od nas zahteva, da branimo svoje dostojanstvo in ne pustimo, da drugi odločajo o naši prihodnosti.«
Papež je mlade prepričeval, naj gradijo nov svet, ki ne bo narejen iz zidov, ampak mostov. In tudi mi se na dopustu ne predajajmo samo kavču ampak se podajmo raziskovat bližnjo in daljno okolico kraja v katerem dopustujemo. A ne z avtom, s kolesom, ali peš in videli boste, da je pogled na svet iz tega vidika popolnoma drugačen. Že nekaj let del dopusta preživiva z ženo v Prekmurju v hotelu Terme Vivat med prijaznimi ljudmi in številnimi zanimivostmi in tokrat sva se prvi dan najinega dopustovanja odpravila z kolesom v Veržej  v Zavod Marianum, kjer je kaj videti. In ker je bil Peter Pučnik, ki sva ga nameravala obiskati zaseden sva se odpravila v bližnji rokodelski center, kjer sva si ogledala prikaz številnih  zanimivih in že malce pozabljenih poklicev. Še prej pa sva v zgornjih prostorih preletele čez zanimivo razstavo mozaikov Maje Pohar iz vasice Strmec na Predelu. Maja se je umetnostne tehnike priučila na šoli za mozaik Scuola mosaicisti del Friuli iz Spilimberga v Italiji od leta 2007 do leta 2011. Od takrat naprej še ni izpustila kladiva iz rok. Ob njenih delih spoznavamo, da ni res, da je mozaik za tiste, ki se dolgočasijo, ali imajo časa na pretek, kajti ob pogledu nanje najdeš v njih harmonijo barv in skladnost posameznik delov kompozicije. Umetnik se namreč v danem trenutku zatopi v svoje delo in zanj ni takrat ne sonca ne lune, so le udarci kladiva.  Svet mozaika je lep tako za umetni kakor opazovalce, če se le potopi v bistvo v vsako najmanjšo podrobnost in takrat se čas ustavi tudi njemu, saj pogled nanj pomirja. Vendar pomirja le končni izdelek, nered najrazličnejših materialov pisanih barv in oblik na mizi še ne. Razstavo, si lahko ogledate do konca meseca avgusta obenem pa si poglejte še prikaz posameznih obrti na slovenskem in če vam čas dopušča še lično urejene posamezne delavnice. kar veliko za en dan ,saj je obvezno treba skočiti še do Babičevega mlina v bližini z zanimivo zgodovino. Potem imamo še Plečnikovo cerkev v Bogojini, ki je po svoje enkraten prikaz sakralne arhitekture in simbolike vzete iz kraja v katerem se nahaja. ne smemo niti mimo dobro poznane cerkvice sv. Nikolaja v Selu na dnu selanske doline na vzhodnem Goričkem in je edinstvena opečna romanska rotunda v Sloveniji. Ostane nam še kapela sv. Vida v neposredni bližini Bukovniškega jezera, energetskih točk in Vidovega izvira. Prvotno je na tem mestu stal le leseni križ, leta 1828 pa je bila zgrajena današnja kapela. Vidova kapela je poleg Vidovega izvira zaščitni znak Bukovniškega jezera in priljubljeni cilj obiskovalcev. Vsako leto je prvo nedeljo po 15. juniju, ko goduje Sv. Vid ob kapelici proščenje (žegnanje) in na ta dan pride na ta kraj tudi po več tisoč romarjev. poleg teh znamenitosti sta tu še dva  vinariuma eden manjši v Bogojini in večji v Lendavi. Iz njega se lahko ozrete na pokrajine kar 4 držav naenkrat saj je razgledni stolp Vinarium Lendava, visok 53,5 m in nudi res  prekrasen 360° pogled na barvito pokrajino, ki sega od Lendavskih goric, kjer je stolp ponosno postavljen, pa vse tja do porečja Mure, in zajame prekrasen razgled na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Na najvišjo razgledno ploščad stolpa se povzpnemo z dvigalom, za sestop pa nam zadošča 240 stopnic. Še nekje so naše oči deležne lepot kraja in dela ljudi , ki skrbijo, da čeravno ne morem tja dobimo občutek, da smo tam , ko jih obiščemo. Ocean Orchids smo obogatili s koščkom barvite tropske divjine – vrtom tropskih rastlin, ki se nahaja poleg proizvodnih površin podjetja. Iz vrta lahko pokukate v proizvodnjo, kjer vsak dan zacveti okoli 4000 orhidej. V vrtu lahko poleg številnih botaničnih vrst orhidej občudujete zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. V 6 metrov visokem objektu boste lahko od blizu videli številne rastline, ki jih poznate iz vašega vsakdana: banane, avokado, vanilija, papaja, mango, ananas, ilang, taro, ingver, karambola ter številne druge. Obsežna zbirka živopisanih flamingovcev (Anthurium) in pestra izbira vzpenjalk bo očarala vsakega ljubitelja bujne tropske narave. Številne znamenitosti so še ostale, nekaj sva jih obiskala že v prejšnjih obiskih Prekmurja nekaj pa jih obiščeva vsak dopust in to so prijatelji s katerimi smo se dolgo družili na radijskih počitnicah Radia Ognjišče. In če si že enkrat tam za prijatelje narediš tudi kakšen kilometer več, da jih pozdraviš, da vedo, da jih še nisi pozabil, sicer pa se prijateljev lahko sem ter tja spomnimo tudi z kakšno kartico in naredili bomo veliko veselja tako njim kot sebi. Dopustovanje v Prekmurju je za nama, a  tja bova zagotovo še šla, saj se počutiva kot doma, le pospravljati nama ni treba.