Romarsko popotovanje po Dolomitih-drugi dan
Jutro drugega dne je bilo obsijano z soncem in vedrimi obrazi romarjev, ki so se pripravljali na zajtrk. Tokrat nismo začeli z skupno molitvijo ampak z skupno jutranjo telovadbo pri kateri so bile predstavnice nežnejšega spola veliko bolj aktivne. A tudi nam nebi škodilo kakšen priklon in razmigavanje, a o tem raje drugič. Sicer smo ugotovili, da je slovenščina univerzalni jezik, saj tudi domačini razumejo kaj je štamperle, ali šilce in se kaj hitro pridružijo na pokušini domačega žganja,ali kakor je dejal hotelir šnapsa. Sledil je zajtrk in po njem že vožnja do mogočnega samostana avguštincev, kjer najprej sledi krajši ogled in nato sveta maša v kateri nam je župnik Janez Bernot spregovoril o Božjem usmiljenju preko Jezusovih ohranjenih prilikah o izgubljenem sinu. V letu usmiljenja nam kaže neskončno Božje usmiljenje prav ta prilika. V njej se lahko kot kristjani mnogo naučimo od vseh oseb, ki so v zgodbi , torej dvema bratoma in očetu. A razmišljal je o poslanstvu vseh treh in vendar na koncu spoznamo, da smo si zelo podobni prvemu sinu. Mogoče še največ naše razlage potrebuje dejstvo, da oče sprejme izgubljenega sina nazaj brez kakšnega žuganja in očitkov kajti takšna je podoba Boga in ta oče je prava podoba Njega, ki je milostljiv in odpušča. Ni kreposten kdor nikdar ne pade, ampak tisti, ki pade se pobere in gre naprej. Po končani sveti maši smo si ogledali še del mogočnega samostana avguštincev, samostana Neustift (Novacellla) po naše Nova Štifta in predvsem njihovo delovanje, da se je ohranil vse do danes. V samostanu deluje 14 družb, ki skrbijo za normalno delo na različnih področjih, vzgoji, internatu, izobraževanju, vinogradništvu, kletarstvu itd. Njihova bogata knjižnica, ter še bolj cerkev v sicer poznobaročni rokoko izdelavi sicer privabi številne obiskovalce, ki si lahko ogledajo še razstave in tudi vinsko klet in še kaj in vendar se večinoma vzdržujejo z delom družb v okviru samostana. Po ogledu samostana si vzamemo čas še za ogled mesta, ki se ponaša z zgodovinskim centrom mesta v katerem prednjači baročna katedrala iz 13. stoletja obnovljena v letih 1745 do 1754 . Druga pomembna zgradba je škofijska palača iz 13. stoletja sicer pa je v mestu še 12 cerkev zgrajenih od 12. do 15 . stoletja in pet samostanov. Sicer je mesto tudi univerzitetno saj imajo oddelek Bolzanske in Padovanske univerze in sedež teološko-filozofske visoke šole, ki je najstarejša visokošolska ustanova na Tirolskem. Malce za šalo, poleg naštetih univerz imajo še šolo letenja in nešteto smučarskih šol. Nam na poti domov ostaneta za ogled še Merano in Bolzano. V Meranu si ogledamo gotsko stolnico sv. Nikolaja in številne znamenitosti kraja. Med njimi je tudi avenija po kateri je hodila celo cesarica Elizabeta "Sisi", sicer je kraj znano turistično in zdraviliško središče.In ker je ura čas, ko se zbudijo tudi potrebe po ne samo duhovni hrani se odpravimo v bližnje gostišče La Natali, kjer nas prijazna kuharica Marička in natakar Marjan lepo postrežeta (glej fotografije) In čeravno siti od res domačih dobrot si privoščimo še sladoled, al ga je mešal "naš", al domač slaščičar nam ni uspelo ugotoviti. Za Bolzano je značilno, da v njem prebivajo tako italijansko kot nemško govoreči prebivalci in sicer italijansko (73 %), nemško (26 %) in ladinščino (1 %) ladinščino govorijo prvotni prebivalci teh krajev, ki imajo svoje šole in ohranjajo svoje običaje in navade. So bili eni izmed prvih izdelovalcev igrač in sicer v zimskem času. zato so kraji še sedaj poznani po številnih delavnicah, kjer ročno obdelujejo les v unikatne izdelke, ki imajo svojo ceno. Pri nas bi dejali, da jim dodajo dodano vrednost, žal pri nas tega ne znamo. Sicer je tam našel svoj mir tudi ledeni človek Otzi. Mesto Bolzano (nemško Bozen, ladinsko Bulsan ali Balsan, redko slovensko Bocen) je glavno mesto in upravna skupnost Južne Tirolske, ter največje mesto na Južnem Tirolskem. Na glavnem trgu si ogledamo poznogotsko stolnico z zanimivim zvonikom, ki ga zaznamuje lahkotna kamnita dekoracija. Notranjščina cerkve je bila v baroku močno predelana. Podamo se še na sprehod skozi slikovito zgodovinsko jedro, za katero so značilne z arkadami obdane ulice. Tam je ob tržnih dneh še danes živahno kot je bilo pred stoletji, mi pa nismo čakali , da bo živahen utrip mesta preplavil uličice , ampak smo se podali proti domu polni novih znanj in spoznanj o lepotah in zanimivostih krajev, ki smo jih tokrat obiskali. Skoraj bi pozabil še uvodoma semzapisal, da je pevce na orglah spremljala danica grabnar, ki je pripravila tudi krajši koncert ob koncu svete maše v samostanski cerkvi in katerega so uslužbenci zelo pohvalili, prisluhnili in posneli so ga naključni obiskovalci cerkve. Moja malenkost je k koncertu dodala svoj glasov le toliko kolikor se je slišal šum fotoaparata.
