Hčere Božje ljubezni - Drinske mučenke
Zanimivo je kako nam Jezus podaja besede in nas ob tem uči. Mogoče bi se ob teh pisanih besedah kaj naučili, a ne le to, tudi kaj spoznali, kaj znali ceniti: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil. In čudil se je njihovi neveri. Mr 6,1-6. Čemu takšen uvod si preberite v nadaljevanju. Ko obujamo spomine se radi spomnimo, da smo bili 24. septembra leta 2011 v Sarajevu na razglasitvi Drinskih mučenk za blažene, da se obhaja ta dan kod godovni dan se spomnijo le še redki. Letos je Slomškova nedelja tako močno preglasila klic blaženih k miru, a vendar je prav, da se jih spomnimo v molitvi. V Novem Travniku, BiH v župniji Presvetoga Trojstva (Presvete Trojice) , ki je glavni zavetnik župnije imajo za sozavetnice blažene Drinske mučenke. Kardinal Vinko Puljić jim je dovolil lahko slavijo 24.9. to je na datum beatifikacije naših mučenic. Tako je skupina romarjev iz župnije svete Krizine Bojanc (Šmarjetske Toplice) odšla na sveto mašo v Novi Travnik, ki je bila 24. septembra ob 11uri. Tudi sam sem prejel povabilo, da se te svete maše udeležim od sestre Anđele Brkić, z željo, da z pisano besedo in fotografijo prenesem utrinke iz svete maše in po sveti maši. Ker žal vedno ni mogoče biti tam, kjer bi bil rad, mogoče priložnost nanese prihodnje leto, se z tem zapisom in fotografijami vračam pet let nazaj z mislijo, da nas Drinske mučenke spremljajo iz Očetove hiše. In da malce osvežimo tiste temačne dni vojne še del zgodovine. 24. septembra 2011 so bile za blažene razglašene drinske mučenke, redovnice, ki so bile decembra 1941 umorjene v Bosni in so znane kot »drinske mučenke«. To so redovnice Hčere božje ljubezni s. Jula Ivanišević (Hrvatica), s. Berchmana Leidenix, (Avstrijka), s. Bernadeta Banja, (Madžarka), ter Slovenki s. Krizina Bojanc in s. Antonija Fabjan. S. Krizina Bojanc je bila rojena leta 1885 v župniji Šmarjeta. Vstopila je k sestram Hčere božje ljubezni in delovala v Bosni, nazadnje na Palah. Odlikovala se je po nenehni molitvi, žrtvi in spokorniškem življenju. S. Antonija Fabjan je bila rojena leta 1907 v vasi Malo Lipje, ki danes spada v župnijo Žužemberk. K Hčeram božje ljubezni je prišla po posredovanju sorodnice s. Margarete Jarc, ki je že bila v tej družbi. S. Antonija se je odlikovala po preprostosti, iskrenosti, pobožnosti in zbranosti. Sestre Hčere božje ljubezni so leta 1911 na Palah, nedaleč od Sarajeva, odprle samostan z imenom Marijin dom. Sestre so bile znane kot dobrotnice ubogih, saj so sprejele vsakega in mu pomagale, koliko so lahko. Požrtvovalno so negovale bolnike. Podpirale so uboge in berače. Med njimi niso delale razlik ne po veri in ne po narodnosti. 11. decembra 1941 so četniki vseh pet sester odvlekli na pot proti Goraždu, kamor so prispeli čez štiri dni. Zvečer so podivjani in pijani četniki vdrli v njihovo sobo in jih hoteli onečastiti. V obrambi svojega človeškega dostojanstva in obljube čistosti so se sestre iztrgale iz rok napadalcev in druga za drugo poskakale skozi okno v drugem nadstropju. Četniki so težko ranjene sestre z noži usmrtili in njihova trupla vrgli v reko Drino. Sestre Jula, Berchmana, Krizina, Antonija in Bernadeta, znane kot »drinske mučenke«, so velikodušno in z nesebično ljubeznijo služile Bogu predvsem s pomočjo ubogim. Zvestobo Bogu so potrdile s prelitjem svoje krvi.
S svojo dobroto so odpirale vrata Kristusu, s svojim mučeništvom pa so jih odprle na stežaj. Saj je glas o njihovem mučeništvu mnoge ljudi spodbudil k življenju po veri. V upanju, da so in bodo naše priprošnjice pri Bogu še naprej, se jih tudi mi spomnimo v molitvah,kajti molitev je pogovor z Bogom in tako mu lahko zaupamo svoje težave, kajti Bog nikoli ni še nikogar zapustil, ki ga je iskreno prosil.
