Romanje vMariazell

Med eno večjih romarskih središč sosednje Avstrije zagotovo sodi Mariazell. To svetišče so zaradi številnih razlogov preimenovali v »Magna Mater Austriale«, kar pomeni »Velika Mati Avstrije«.  In ravno tja nas je vodila tokratna romarska pot v času adventa, saj smo se pridružili  skupini romarjev iz župnij Ljubljana Polje in Zadobrova. Na rahlo megleno, a samo v Ljubljanskem koncu soboto smo se tako odpravili na našo tokratno romarsko pot in , ko smo se pridružili vsem romarjem smo lahko dan začeli tudi z Bogom. V priporočilo in v zahvalo, da nam je namenil res čudovit dan. Preden smo od Didke iz turistične agencije Gaia plus izvedeli kam, kje in kako bomo romali, no kam smo vedeli, smo se posvetili molitvi in se priporočili tudi svetemu Krištofu za varno vožnjo. Naš prvi postane, če izvzamem tistega na naši strani za kavico je bil v majhnem mestecu Bruck an der Mur (Bruck na Muri), ki se ponaša z cerkvijo svetega Rupreta v dokumentih prvič omenjeno davnega 1195 leta. Temu svetniku je posvečeno mnogo cerkva na Solnograškem, kajti to je bil škof, ki je v sedmem stoletju ustanovil škofijo v Salzburgu. Poleg te je v mestu še  cerkev Mariä Geburt  po naše  Marijinega rojstva   zgrajena okoli 1272 leta z poznogotskim korom in težkimi kovanimi vrati iz začetka 16 stoletja. Nekdanja frančiškanska cerkev je bila zgrajena med leti 1272 in 1295 zaprta 1782. Na osrednjem trgu se nahaja gotska mestna hiša palača grajena med leti 1495 -1505. Najdemo tudi ostanke gradu Landskron, ki je porušen 1792 leta in je prvič zapisan v leti 1265 pod imenom Castrum prukke.Ob tem ne moremo mimo Marijinega znamenja, ki je zelo podobno našemu v Lukovici z nekaj dodatnimi kipi okoli. Še sprehod skozi živahno tržnico sredi velikega mestnega trga, kjer kmetje prodajajo vse kar pridelajo doma. na drugem delu trga med tem potekajo številne delavnice in ker ne gre brez stojnic z domačimi dobrotami v tekočem in trdem stanju smo skočili še na en kozarec dobrega čaja. No ravno vsi niso pili samo čaj, saj je bilo tudi kaj drugega dovolj. Že nas pot vodi po lepi a ozki cesti do Mariazella, ki ga Slovenci imenujemo Marijino Celje in leži v prelepi pokrajine zgornje Štajerske, sredi pašnikov in gozdov. Imamo še toliko časa da si  pred sveto mašo ogledamo  romarsko cerkev z znanim Marijinim kipom, in se tudi s tem pripravimo na sveto mašo. čeprav je bil glavni mašnik Janez Bernot je tokrat nagovor prepustil duhovnemu pomočniku Jožef Drolc, ki se je tokrat uprl na besede Franceta Prešerna , ki pravi: Vi, ki hodite na sveto Šmarno gôro, blagor vam!
Hvalit mater v nébo vzeto; al’ gorjé odlašavcam,
ki tak dušo svojo črt’jo, da it’ opusté pred smrtjo
roženkranc in litanije môlit, hvalo pet Marije.
Kadar v noči ure svoje spolni vseh svetnikov dan,
dokler zjutraj ne zapoje v čast Marije zvon glasan:
gôr’ na goro — strašno res je — mrtvih hodijo proces’je
roženkranc in litanije môlit, hvalo pet Marije.
Vseh stanov so trume plašne, to se vidi z njih oblek;
vidijo se štole mašne, žida in hodnik vse vprek ...
Kdo ste, romarji vi čudni, ki zdaj molite netrudni
roženkranc in litanije in pojête čast Marije?
»Mi v duhovskem oblačili smo sejali seme zmot,
slepci smo ljudem branili sèm na sveto božjo pot.
Zavolj’ tega iz vic hod’mo, žalostne proces’je vod’mo
roženkranc in litanije môlit, hvalo pet Marije.
Romarjev za nami truma, ki je ni mogoče štet’,
kristijani so brez uma, ki so hô’tli nam verjet’.
V vicah delajo pokoro, z nami hodijo na góro
roženkranc in litanije môlit, hvalo pet Marije!
Kdor odrasel gre iz svéta Kranjcev, da ni tukaj bil,
v hiši večnega Očeta se ne bo préd veselil,
dokler ne dočaka dneva, da sèm z nami pride reva,
roženkranc in litanije môlit, hvalo pet Marije.
 Naj tedàj odprè ušesa, kdor bo slišal pesem to,
préd ko duša od telesa v smrti se ločila bo,
sam naj al s proces’jo farno pride gôr na gôro Šmarno
roženkranc in litanije môlit, hvalo pet Marije!
Tega, ki na góro hodi, bo Marija var’vala,
da ne bo peklenski zlodi v smrtni uri zmotil ga.
On bo šel v nebesa srečno, gôri z angeljci bo večno
roženkranc in litanije môlil, hvalo pel Marije.« in še z njegovimi besedami, ko pravi Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje,
Al tje, kjer svet' Antón Jezusa varje, Trsat obiše, al svete Lušarje
Enkrát v življenji, al Marijno Celje.V podobah gledat hrepeni veselje
Življenja rajskega. Sled sence zarje Unstranske glorje, vtisnjeni v oltarje Ljubezni verne ohladi mu želje.Ah, tak podobo gledat me device,Nebeške nje lepote senco, sanje Goljufne, v kterih komej sled resnice,Ukaz želj vleče v tvoje domovanje; Srce obupa manj moré pušíce,Ur krajši tek, tam milši prs zdihvánje. Obenm nam je razložil namen romanj, da odložimo skrbi in probleme in Marijo prosimo, da  bomo v adventnih dneh pripravili srca za Gospodov prihod. Poleg Janeza Bernota in Jožefa Drolca sta pred oltar stopila še Andrej Svete duhovni pomočnik v župniji Domžale  in  Boris Žerovnik župnik župnije Ljubljana Zadobrova. Po sveti maši je ostalo še veliko prostega časa za ogled tukajšnjih znamenitosti kot so mehanske jaslice, zakladnica in tudi čas za molitev pred Marijinim kipom. Seveda nismo mogli mimo številnih stojnic in ogleda tovarne likerjev Caj Arzberger, kjer že več kot 130 let izdelujejo zeliščne likerje. Malce smo osvežili še zgodovinski del osrednjega avstrijskega romarskega središča Mariazell (mnogi ga poznamo pod imenom Marijino Celje), ki v listinah prvič omenjeno leta 1157. Napis nad glavnim portalom pa kaže, da so romansko kapelo začeli zidati leta 1200. Leta 1330 je bila cerkev, posvečena Naši ljubi Gospe, že priznano romarsko središče, upravljali so ga iz Salzburga. Leta 1344 je romarski kraj dobil trške pravice. V kroniki iz leta 1400 že beremo, da so v Mariazell romali iz Bavarske, Francije, Italije, Hrvaške, Poljske, Nemčije in Švice, predvsem pa iz Avstrije in Madžarske. V času protireformacije je romarski kraj doživel razcvet. Mariazell je postal nacionalno svetišče. Habsburžani so z njim tesno povezali svojo osebno zgodovino, Mariji pa so posvetili tudi vso deželo in ljudstvo. Sem so romali plemiči, meščani in kmečko prebivalstvo. K Mariji so prihajali prosit pomoči ob stiskah, težavah, se priporočat za zdravje in dobro letino. Gotsko nadgrajena cerkev ni več zadostila potrebam vseh vernikov, zato je bila v baroku spet razširjena, prepoznavno baročno podobo nosi še danes. Cerkev je, kot rečeno, posvečena Naši ljubi Gospe, njena milostna podoba pa je na posrebrenem baročnem oltarju. Kip Milostne Matere Božje je ohranjen iz prvotne romanske kapele. Je iz lipovega lesa in zato potemnjen. Nekdaj so imeli navado, da kip preoblačijo skladno z liturgičnim časom, ta navada se je ohranila do danes. V baziliki je vrsta stranskih kapel: Ladislavova, Leopoldova, Katarinina, Štefanova, Jakobova, Antonova, Egidijeva, Barbarina, Benediktova, Mihaelova in kapeli Svete družine ter Svete Trojice. Poleg tega cerkev hrani bogato zakladnico, saj so v njej shranjene mnoge umetnine in dragocenosti, ki so jih kot svoj dar prinašali plemiči, kralji in cesarji. Habsburžani so svoje poroke praviloma sklepali v Mariazellu. Zadnje tako slavje je bilo leta 2001, ko sta praznovala zlato obletnico poroke Otto in Regina von Habsburg. Danes spada Mariazell v graško nadškofijo. Vsako leto obišče baziliko milijon romarjev. Obisk iz dežel nekdanjega vzhodnega bloka se je po padcu berlinskega zidu povečal. Mariazzell je ohranil pomembno povezovalno vlogo med različnimi narodi in kulturami. Povezujeta nas vera v Jezusa Kristusa in večstoletno sobivanje na srednjeevropskem prostoru. prišel je čas slovesa in odpravili smo se proti domu  med potjo se še telesno okrepčali v gostišču že na naši strani in se nato med pogovorom, kaj smo tokrat prejeli na  romanju in kaj odnesli, počasi vrnili domov.