Božič v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji
Doumeti in razumeti nagovor župnika je včasih sila težko, če pa nam je v pomoč razlaga mladih in njihovo pojmovanje praznovanja božiča, še bolje njihov pogled potem je veliko lažje. In tako smo na večer pred svetim večerom prisluhnili v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji programu, ki so ga zase in za nas pripravili mladi. Čisto svež zborček mladih, ki lepo pojejo in berejo nas je z pesmijo in besedo popeljal proti rojstvu Odrešenika. Nocoj se je rodil. To je tista blažena noč, ki je tako zgovorna, noč ljubezni, noč božje ljubezni. Nocoj se je rodil v hlevu - ON, BOŽJI SIN!Povit v plenice - Bog, Položen v jasli - Odrešenik, Za koga? Za ljudi - zame, zate,… Več kot 2000 let je že tega… Toda zastonj! Zastonj! Res, zastonj, če se ne rodi tudi v našem srcu. Zastonj, če mu v svojem srcu ne pripravimo toplih jaslic. Res, zastonj, če ga ne sprejemamo pod streho svojega življenja. Zastonj božične pesmi, zastonj vonj po kadilu, zastonj lepe jaslice… Božič doživi le tisti, ki zna objeti Božje Dete s čistim srcem, neoskrunjeno dušo,… Mama je hotela te dni doživeti sveti večer. Že desetič je stopila na prag, ter pogledala proti vasi. Ni je še mogla ugledati. Spet je vzela pismo v roke, ki ga je prejela pred dnevi. Pisala ji je najmlajša hči Lenka, da pride dan pred božičem domov. Mama je skrbno počistila hišo, spekla orehovo potico, ki jo je imela Lenka tako rada. Jaslic pa ni postavila prej, da pride Lenka, da jih bosta skupaj… Jaslice! Mama se jih je vsako leto znova veselila. Spominjala se je, kako sta jih prva leta postavljala z možem in se ob njih kot otroka veselila. Kmalu so se jima pridružili otroci, jih postavljali sami, dokler,… Da, dokler niso otroci odrasli in se razšli po svetu. Mož je umrl, njej so ostali le lepi spomini na jaslice. Letos pa le ne bom sama ob jaslicah. Lenka pride, se je veselila mama. Bog, ki je luč, ni prižgal le luči na nebu, ampak tudi luči milosti in Božjega otroštva v srcih ljudi, ki jih je ustvaril. Izvirni greh pa je to luč ugasnil. V človeškem srcu je nastala tema: tema razuma, da je človek taval v zmotah; tema volje, da je človek delal greh in hudobijo; tema brezupnosti, ker nihče ni vedel, kako bi se to nesrečno stanje rešilo. Vse človeštvo je bilo zavito v temo. Pridi, pridi že neznani! Glej, bojim se praznine. bojim se teme. Pridi, preženi mi noč iz oči. Tedaj je vstopila. Avto je pustila v vasi in se peš, obložena z zavitki prikazala na vratih. Mama je vzkliknila od veselja. Kar ni ji bilo prav, da je ne more brž objeti in jo stisniti na srce.
Mama je Lenki hitro postregla. Lenka pa je razvila pakete. "Kar nocoj postavimo novoletno jelko." Mama se je zdrznila ob teh besedah. Zakaj je rekla - jelko - zakaj ni rekla: postavimo jaslice. Ali se je tudi ona spremenila, kakor so se drugi, ki ne poznajo več božiča? Lenka je prinesla smrečico v hišo. Pritrdila jo je v podstavek in brž začela obešati okraske, ki jih je prinesla s seboj iz mesta. Mama je medtem prinesla škatlo z jaslicami in jo postavila na mizo. Lenka je molče krasila drevesce, naenkrat pa je vzela v roke škatlo z jaslicami in jo odnesla v kuhinjo. Mama je začudeno pohitela za njo. "Lenka kaj delaš?" je v strahu vzkliknila. V peči je gorel močan ogenj. Lenka je škatlo z jaslicami vrgla v ogenj. Mama je skušala rešiti škatlo, toda bilo je prepozno. Ogenj je že objel škatlo. Jaslice so se razsule v ognju. Plamen je objel malega Jezuščka… Mama je nekaj časa strmela v ogenj. Potem pa si je ogrnila star plašč, obula čevlje in odšla k sosedu. In stopil je k Njej angel in ji rekel: "Zdrava, milosti polna, Gospod je s Teboj!"Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj ta pozdrav pomeni. Angel ji je rekel: "Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila Sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in bo vladal v Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca. "Marija pa je rekla angelu: "Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?" Angel ji je odgovoril: "Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega Te bo obsenčila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin Božji. "Marija je rekla: "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi Tvoji besedi!" Veselimo se! Naš Bog je zvesti Bog. Naš Bog je ljubezen. Zato dvignimo glave, z zaupanjem uprimo svoj pogled v nebo. Tam v globini noči se že poraja svetloba zarje. "Nocoj bi bila rada pri vas, da bi z vam molila," je zašepetala. Zastrmela se je v kot, kjer je bilo drevesce, pod njim pa stare preproste jaslice. Soseda je ni motila z vprašanji, saj je videla, da ima solzne oči. Med molitvijo so ji po licu drsele solze."Ali ni prišla Lenka domov, ko ste se je tako veselili?" je soseda le načela pogovor. "Da, prišla je in malega Jezuščka vrgla v peč, sedaj sem čisto sama," je glasno zajokala mama… Ne samo Lenka, premnogi so vrgli Jezuščka v peč pozabe. Zato pa ne doživijo božične sreče. Betlehemski hlev nam s svojim edinstvenim gostom govori o ponižnosti, nenavezanosti na svet in darujoči se ljubezni. Zato doživijo božično lepoto in veselje le ponižna srca, očiščena posvetnosti in napolnjena z ljubeznijo. Danes je zasijala LUČ. Luč ljubezni. Večna Luč, posveti v naša srca. Večna Dobrota, obvaruj nas zla. Večna Moč, bodi nam v oporo. Večna Modrost, razjasni temo naše nevednosti. …naj v tej noči z vsem svojim srcem in razumom in z vso dušo zagledamo TVOJ obraz. Da bi znali razumeti skrivnost učlovečenja… Da bi zmogli dojeti, da je Stvarnik vesolja odložil svoje nebeško veličastvo in slavo ter sprejel slabotno telo krhkega otroka… Da bi zmogli z ljubeznijo strmeti v čudež Kristusa – otroka, odsvit božjega veličastva…Ljubeči Oče! Za ta Božič se – kot pastirji –v spoštljivem strmenju priklanjamo pred veličastvom nebes,ki se razodeva v podobi deteta v jaslih. Napolni nas z ljubeznijo, ko premišljujemo o teh skrivnostih. Razodeni se nam, da bodo naša srca napolnjena z radostjo,kot so bila srca pastirjev in angelov. Preobrazi nas, da bomo na ta Božič postajali vedno bolj podobni Kristusu – Otroku, ki ga častimo. Naj pogled na Dete – Boga v jaslih – napolni naša srca z ljubeznijo,s spoštovanjem in hvaležnostjo, da te smemo ljubiti… Nato nas je med sveto mašo nagovoril Anton Potokar z sledečimi besedami :Veselje in hrepenenje pojo angelci in želijo mir ljudem na zemlji. Če pogledamo današnji svet vidimo, da je miru vse manj .teroristične akcije s e vrstijo ena za drugo in tisti pravi slavospev angelcev na Betlehemskih poljanah se je izgubil, je izzvenel . Skozi stoletja so ga utišale mnoge vojne in spopadi in Božje dete v jaslicah se upravičeno joka nad človeško zlobo in hudobijo. Prav veselja, nič idiličnega ni bilo v Jezusovem času . Zaradi nepomembnega popisovanja mora sveta družina na pot in iskati prenočišče a ga ne najde. Pastirski hlev je postal prvo prenočišče, borne jasli in slama prvo ležišče, prvi obiskovalci pastirji, prva odeja hlad, prvi grelec radiator dihanje živali, krave in osla . Vse je bilo brez luči, razen pastirjevih ognjev in zvezd na nebu in pri vsem tem še negotovost kaj bo z Jezusom. Jožef in Marija sta bila verna človeka popolnoma sta bila predana Bogu in njegovi volji. Vanj sta zaupala ,zato sta bila zadovoljna z tistim kar sta prejela .Zato bi lahko rekli, kar Bog stori vedno prav stori. Verjetno v življenju vsakega človeka kdaj nastopi trenutek, da dvomi nad Bogom . Marija in Jožef gotovo nista dvomila nad njim ,ampak nad človekom .Če je Bog ljubezen potem se mnogi sprašujejo zakaj dopušča na svetu toliko gorja, toliko krivic, toliko trpljenja, toliko hudobnih ljudi, ki naravnost uživajo v svoji hudobiji. V to noč greha in zaslepljenosti je zasijala iz Betlehemskega hleva luč. iznad Betlehemskih poljan, iz neba se je razširila iz drugega sveta tista čudovita pesem: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji. Lahko bi se na nocojšnjo noč vprašali , ali smo vsaj v delu svojega življenja Bogu po volji ? S kakšnim olajšanjem, s kakšno notranjo srečo in veseljem so sprejeli to angelsko oznanilo , ko so prej občutili okrog sebe temo in zlo. Ali ni ta hvalospev veselja in upanja tudi za naš čas, ki doživlja trpljenje in strah in negotovost. Kaj se bo še zgodilo ? Bratje in sestre tega slavospeva danes kristjani pogrešamo , slave Bogu in miru, ki ga človek potrebuje , da lahko živi v miru. Božič Gospodovo rojstvo ni samo zgodovinski dogodek, ni le družinski praznik, ampak je Božji sestop iz večnosti iz objema svete trojice na zemljo. Zato je to osrednji dogodek človeške zgodovine in vsega stvarstva . To je dopolnitev časov o katerih so nam v Stari zavezi govorili preroki. Prerok Ezekija oznanja,da bo gospod s svojim prihodom na svet odvzel naša bremena , torej naše grehe in slabosti in nas odrešil in nam prinesel mir . In tega naš planet prav gotovo najbolj potrebuje. Božič lahko v popolnosti doživimo le če smo sposobni otroško preprosto zaupati in verovati v Bogu take vere s katero so se novorojenemu detetu približali pastirji . Nobeno naključje ni , da se je Bog učlovečil in najprej razodel njim, ki so živeli na robu družbe . Že tedaj se je začela uresničevati Jezusova beseda , ki pravi: Prvi bodo zadnji in poslednji bodo prvi . Tako je Božje rojstvo za nas povabilo k spreobrnjenju srca, prebujenju za dobro , za ljubezen, za plemenitost, za resnicoljubnost, za poštenost, ne pa za hudobijo , ki ni v skladu s tem kar oznanja novorojeni Odrešenik. Božič je praznik Božje solidarnosti z nami ,.Bog je postal v vsem enak , razen v grehu , postal je človek, da bi mogel umreti za nas. Božična luč bi ne svetila tako močno, če ne bi bilo zanjo tudi vstajenjske velike noči . želim vam dragi bratje in sestre , da bi vas tudi letošnji božič kljub vsem problemov napolnil z mirom in, da bi iz te polnosti črpali moč za svoje vsakdanje življenje, skozi vse leto, ki je pred nami . Božična skrivnost je namreč neizčrpna od nas pa je odvisno koliko bomo pripravljeni zajemati iz nje za svoje življenje. V tem duhu vam voščim Slava bogu na višavah in na zemlji mir med nami. Nato je sledil še obred praznične svete maše in na koncu pred cerkvijo še nešteti stiski rok z dobrimi željami za praznike, ki so in, ki prihajajo.
