Postno romanje na Koroško
Na tokratno postno romanje smo se romarji za spremembo zbrali pri pečarstvu Avbelj v Lukovici, kjer smo najprej prepolovili število prevoznih sredstev, saj ni, da bi vsak s svojim avtom peljal do Ljubljane na skupno romanje , malce pa ja moramo biti tudi ekološko osveščeni. Tako smo se iz Ljubljane na soboto pred tretjo postno nedeljo preko slovenskega dela Koroške, mimo Slovenj Gradca, skozi Prevalje zapeljali v Pliberk v Avstriji kajti cilj tokratnega postnega romanje je bila Koroška onstran meje. Po krajšem postanku za sprehod po mestecu smo se v cerkvi sv. Petra in Pavla udeležili svete maše med katero nam je spregovoril ob somaševanju župnika Janeza Bernota in Andreja Sveteta, ter diakona Jožeta Iskre Jožef Drolc. Na začetku nam je spregovoril najprej domači župnik in dekan Ivan Olip, ki je povedal, da ima na oskrbi poleg glavne cerkve še sedem podružničnih v katerih se k sveti maši zbere več vernikov kakor v farni cerkvi ter nam na koncu svete maše povedal še nekaj zanimivosti o krajih in ljudeh kjer deluje. Med nagovorom pri sveti maši je bilo rečeno, da je Koroška danes sicer tako nemška, a še vedno slovenska, ter, da so kraji posebej zaznamovani z posebnim križevim potom. Z križevim potom številnih ljudi, ki so jih Angleži vrnili v roke partizanom in so prehodili križev pot vse do mesta kjer se je njihova življenjska pot končala. Iz Pliberka smo se odpravili k le nekaj kilometrov oddaljeni cerkvici Božjega groba (Heiligengrab) na Humcu. Z ravnine vodi k cerkvi 14 postaj križevega pota, ki smo jih spoznali ob petju in molitvi in si na koncu ogledali še cerkev, ki jo omenja že Valvazor. Romanje smo nadaljevali do Velikovca in naprej do kraja Vovbre. Tu je razstavljen, ravno pravi izraz razstavljen sicer ni , kajti prt je del običajev v cerkvi, saj postni prt, ki je bogata verska slikanica zakriva v postnem času bogastvo in sij oltarja in je na Koroškem v cerkvah za čas posta v večini cerkev stalnica. Postni prt je umetnina na kateri je upodobljeno 36 upodobitev- slik, ki predstavlja teme Stare in Nove zaveze. Kosilo smo imeli v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah, kjer nam je za dobrodošlico iskrivi duhovnik Jože Kopajnik, ki je nekakšen novodobni apostol Slovencev na avstrijskem Koroškem poleg pozdrava izrekel še besede:" Vas pa že dolgo ni bilo pri nas". In smo malce računali in brskali po spominu in ugotovili, da ima kar prav, da je že več kot 15 let od tega kar smo bili z župnikom Andrejem Svetetom na obisku . Po kosilu smo si lahko v domu ogledali umetniško opremo z deli Franceta Goršeta, Stanka Rapotca, Wernerja Berga in zbirko slik Valentina Omana ter začutili utrip doma. Poleg vseh zanimivost smo stopili še v novo kapelo, ki jo je z mozaiki opremil p. Marko Rupnik. Jože Kopajnik nam je razložil pomen posameznih del mozaika in njegov nastanek ter nam predstavil delo izobraževalnega, verskega, kulturnega in rekreativnega centra, ki druži tako Slovence kakor Avstrijce. V času našega obiska so snemali tudi prispevek za oddajo Obzorja duha. Še preden smo se odpravili proti domu smo zapeli najprej v kapeli in nato še pred avtobusom in če so bile v kapeli cerkvene smo pred avtobusom zapeli napitnico oz zdravljico župniku Jožetu, ki je imel tisti dan god. In kakor se za god spodobi bili deležni tudi dobrot. Sicer pa kdor si je za ogled posameznih cerkva le vzel malce več časa je lahko ugotovil, da velik poudarek utripa v cerkvi tam čez mejo, poleg duhovnim temam dajejo še misijonom in misijonarjem ter misijonarkam. In ko tako radi posnemamo vse kar je tuje, bi bilo to več kod dobrodošlo.
