Iz Ljubljane v čudežno deželo Romunijo
Kljub temu, da smo se z Romunijo seznanili že na uvodnem srečanju v župniji Ljubljana Polje smo na našem romanju spoznali to deželo popolnoma z druge plati. Skupaj z Aritoursom, ki je v Romunijo za prvomajske praznike popeljal kar nekaj skupin romarjev smo se z vodičko Alenko in šoferjema Vinkom in Cirilom podali novi avanturi naproti. Predpraznični četrtek, dan ko so vsi še lepo spali le romarji so se v zgodnjih jutranjih urah zbirali za odhod na tokratno romarsko pot. Odhod točen, vsi na svojih mestih , le še V Lukovici poberejo nas romarje iz Brda in Krašnje in že nas pot vodi proti Madžarski. Čas nas ne moti in kljub rani uri se z molitvijo priporočimo Bogu za srečno pot in vrnitev in ob tem ne pozabimo na svetega Krištofa zavetnika popotnikov in romarjev. Le dva postanka za kavico sta nas tokrat ločila do Mariapocza, kamor smo prispeli po vožnji mimo Budimpešte in Debrecena. Romarsko mašo smo tako imeli v največjem Marijinem svetišču na Madžarskem , svetišču z čudovito ikono Marije z detetom. Po izročilu so Mariji tekle solze zato pravijo tudi jokajoča Mati Božja. Ker smo za duhovno oskrbo na romanju imeli kar dva duhovnika Janeza Bernota in Andreja Sveteta nam je prvi spregovoril Janez Bernot, ki nas je v svojem nagovoru spomnil adventnega romanja na Koroško, ko smo lahko prebrali Marija mati slovenskih germanskih in ogrskih rodov Marija mati nas vseh namreč vidi našo stisko in v srce slehernega človeka . V cerkvi stopimo v zavetje Božje prisotnosti i n Marija, ki je vedno z nami tudi v najtežjih trenutkih je bližnjica k Bogu. V teh krajih v katerih se mudimo danes in se bomo mudili še nekaj dni so Boga bolj poslušali kakor ljudi tedanjega časa in zato ohranili vero. Smo v deželi, ki je ostala zvesta Gospodu v veri, zato obrnimo svoja srca in jih naravnajmo nazaj na Gospoda, kajti vredno je izostriti čut in se obrniti in vrniti k Gospodu. Po sveti maši smo si ogledali še svetišče samo in okolico nato pa jo že mahnili proti meji. Zaradi manjših zapletov na meji smo izpustili postanek v Satu Mare in se napotili proti Bala Mare. Satu Mare smo si ogledali kar tako iz avtobusa in si ob pripovedovanju vodičke o slikovitih mestnih stavbah, o secesijskem hotelu Dacia in protestantski cerkvi "v verigah" pričarali sliko mesta. V Eurohotelu smo bili deležni večerje in počitka , kajti prvi dan je za nami tako kakor številne molitve , prošnje in kilometri.
