Sveta maša v zahvalo za skupno prehojeno pot
Pet, deset, petnajst, dvajset, petindvajset , trideset in več let skupne življenjske poti je bilo potrebno, da sta zakonca prejela v dar lastoročno podpisano posvetilo v knjigo Bože Rustje od domačega župnika Antona Potokarja. Kajti na šesto velikonočno nedeljo tudi nedeljo, turizma so se v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji zbrali zakonski jubilanti, ki so, ali še bodo letos obhajali okrogli jubilej. Nekateri praznujete pet, deset , petnajst in več let skupnega življenja, ki vam ga je podaril Bog. Še več let in obletnic boste lahko praznovali, če se boste ljubili med seboj, kajti potem boste z lahkoto preskočili še takšne ovire. Kajti apostol Pavel v zvezi ljubeznijo našteva; ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega,se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli pa se resnice, ljubezen vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane, ljubezen nikoli ne mine. Leta, ki so za vami so prinesla veliko veselja, zadovoljstva sreče, a ni šlo brez razočaranj nesporazumov in upam, da brez neviht. Ustvarila sta si svoj dom in rasla v medsebojni ljubezni in v ljubezni do svojih otrok. Potrebno je , da imate dom, ne samo hišo. Dom, ki ga je treba vedno graditi in izpopolnjevati, kakor je treba nenehno oblikovati svoje medsebojne prijateljske odnose. Te in druge besede je zakonskim jubilantom med sveto mašo namenil domači župnik Anton Potokar . Nagovoru je sledila ponovitev zakonskih zaobljub in blagoslov zakoncev. Kot se za poročno sveto mašo spodobi, so jubilanti v cerkev prišli med igranjem poročne koračnice in tudi med sveto mašo je bilo slišati ubrano petje in igranje z kora. Kajti poleg branja beril, ki so jih tokrat prebrali kar jubilanti so svoje k praznovanju dodali še pevci mešanega pevskega zbora pod vodstvom Jelice Zupan. Po končani sveti maši so se zakonski jubilanti skupaj z sorodniki napotili še v župnišče, kjer jih je čakala bogato obložena miza. Kako drugače, saj je bila poroka, naj si bo pet, deset, petnajst, ali več let stara. Tudi za tokratno prijetno druženje zakonskih jubilantov so poskrbeli člani ŽPS in domače gospodinje za kar se jim je župnik še posebej zahvalil. Na koncu so jim zapeli še domači pevci tisto vsem nam poznano najlepša je Krašenska fara.
