Vnesite vaš naslov
Na drugi del petja po bazilikah so se v soboto 20. maja odpravili pevci moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice. Tokrat jih je pot vodila proti Štajerski, kjer so se najprej ustavili v Petrovčah in zapeli v čudoviti baziliki Matere božje, ki je poznana kot romarska cerkev. Cerkev opravljajo dominikanci in tako jih je sprejel p. Ivan Arzenšek, ki si je kljub obilici opravil vzel čas za naše pevce. kajti naslednji dan so imeli slovesnost prvega svetega obhajila. Po vaji so imeli še ravno toliko časa, da so si ogledali bližnjo okolico in že je sledila sveta maša kjer so peli. Sicer je bila sveta maša glasbeno zelo razgibana, saj otroci sodelujejo z petjem, med tem ko pater igrana na kitaro, a ne sodelujejo samo z petjem ampak tudi z ploskanjem in gibanjem. In tako sta pri sveti maši pela kar dva zbora. Po končani sveti maši je o baziliki spregovoril zakristjan Srečko Klepej , ki je povedal nekaj značilnosti te bazilike. Kajti prvo gotsko cerkev so postavili celjski grofje konec 14. stoletja in je sedanjo baročno obliko dobila v 2. četrtini 18. stoletja po zaslugi lastnikov bližje graščine Novo Celje, baronov Miglio. Cerkev je dolga 37,5 m, široka 19,45 m in visoka 13 m. Glavno ladjo in stranske kapele je poslikal Jakob Brollo leta 1875, tako da je na stropu glavne ladje upodobljena molitev Zdrava Marija, na stropih stranskih kapel pa Marijina zaroka. Nad spovednicami na desni strani so prizori, povezani z zakramentom sprave, na levi pa romanja v Petrovče. Posebej omembe vreden je sloviti Plainerjev oltar v tretji levi kapeli iz leta 1605, saj je najstarejši leseni renesančni oltar na Slovenskem, posvečen je sv. Nepomuku. Pomembna sta kamnita kropilnika, v cerkvi z letnico 1655 in prižnica iz konca 18. stoletja. V prezbiteriju pod daritvenim oltarjem je grobnica, v kateri sta pokopana baron Miglio iz bližnjega Novega Celja, in prva pomembnejša slovenska pesnica Fany Hausmann. Strop v prezbiteriju je poslikal Anton Lerchinger leta 1760 in prikazuje Marijino vnebovzetje, štiri evangeliste in cerkvene očete. V ozadju prezbiterija je glavni baročni oltar iz 18. stoletja, kjer izstopa v skupini kipov čudodelni lik naše ljube Gospe Petrovške. Okronana Mati božja se smehlja in drži dete Jezusa v levi roki ter žezlo v desnici. Na upognjenem prstu desne roke se blesti prstan z dragim kamnom, ki ga omenja legenda. Ob njej sta v družbi angelov njena starša sv. Joahim in sv. Ana, z vrha oltarja pa jo obsevajo od Boga Očeta sijoči žarki. Pri tem je povedal dve legendi o upognjenem prstu,čeprav sta različni delujeta nekako povezano. Od leta 1965 svetišče upravljajo dominikanci in o njegovi priljubljenosti in priljubljenosti petrovške Marijine božje poti pričajo številni zahvalni predmeti in knjiga zahval. Leta 1984 je bila ta cerkev s posebnim odlokom papeža Janeza Pavla II. povišana v baziliko. Še skupna fotografija nato so se pevci odpravili proti Mariboru nekateri smo jo mahnili nazaj proti Črnemu grabnu, tokrat po stari cesti, da smo se peljali mimo graščine Novo Celje in se spominjali časov, ko smo se vozili samo po tistem delu ceste proti Štajerski.
