Cluj Napoca 6. dan romanja po Romuniji z Aritoursom
Značilnost romanj je molitev, duhovno premišljevanje, pogovor in še bi lahko našteval. Sem zagotovo spada tudi pesem in tudi nje ni manjkalo na našem romanju, saj smo imeli vsak svojo Aritoursovo romarsko pesmarico in se je zato toliko lepše pelo. Če ne ravno lepše pa lažje zagotovo, saj veste, da prvo kitico še znamo, pri drugi že momljamo pri tretji je pa konec. Za duhovno oskrbo in Božjo besedo vsak dan sta skrbela janez Bernot in Andrej Svete in marsikateremu se je vsaj delček katerega od nagovorov med sveto mašo zasidral v srce. Je že tako vsega lepega je enkrat konec in tudi naša romarska pot se bliža koncu, a preden zapustimo Transilvanijo si dodobra ogledamo znamenitosti nekdanje prestolnice Cluj Napoca . Tu nas v starem mestnem jedru očarajo številne gotske in baročne zgradbe , cerkve sv Mihaela v kateri imamo sveto mašo, ter cerkev Manastur iz 11. stoletja. Globok vtis pusti tudi rojstna hiša Matije Korvina kralja MAtjaža , univerza in številne druge stavbe. nek poseben čar, nek korak k edinosti je pravoslavna cerkev Jezusove spremenitve. Tu si od bliže ogledamo delo našega patra Marka Ivana Rupnika in se obenem zavemo Božje bližine in bližine Svetega duha, ki je pri njem. Čeravno si lahko ogledujemo le del dostopen za vernike ali ikonostas , ki je zgrajena pregrada iz večih ikon in ima vlogo delitve prostora namenjenega duhovnikom od prostora namenjenega vernikom. Po razlagi predstavlja ikonostas nekakšno Sveto pismo za »uboge«, kakor so ga poznali v srednjem veku. In včasih pripomore tudi simbol k temu, da vidiš več kot ostali na brezrokavniku imam namreč simbol spletne strani RKC in ker je njihov "mežnar" to opazil me je povabil naj pokukam tudi za ikonostas. Opozoril me je, da v sel kjer je najsvetejše naj ne vstopam in sem šel . Čudovita dela je storil On tokrat po rokah patra Rupnika in človek se kar ne more naužiti lepote in simbolike prostora. kar stal bi in gledal ,a čas priganja in treba se je posloviti še hvala tokratnemu gostitelju in Njemu, da smo srečno priromali tja in nazaj ter spoznali veliko novega. In na koncu še misel o Romuniji. Toliko besed o tem kako so tam sami romi, kako je umazano in ne vem še kakšno in čeravno se nismo vozili samo po lepih avenijah , nikjer nismo opazili smetišč, v vsem času smo videli beračiti le tri otroke in še tiso bili nasmejani in razigrani kakor, da bi bili zato, da turist le ne dobi občutka, da tistih, ki prosijo ni. Zato romanje v Romunijo toplo priporočam, saj ima kaj za pokazati in je kaj za videti in čez kakšno leto dve bi se ponovno odpravil na to romarsko pot z Aritoursom kako pa drugače.
