Adventno romanje v Hallein in Salzburg
Advent oziroma adventni čas (iz latinsko adventus - prihod) je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega rojstva. Po katoliškem koledarju se advent začne na četrto nedeljo pred božičem. To je nedelja med 27. novembrom in 3. decembrom in se imenuje prva adventna nedelja. Adventni čas se konča po četrti adventni nedelji - na sveti večer (večer pred božičem). V tem času se verniki spominjamo Jezusovega prihoda na zemljo. Tudi začetek novega liturgičnega leta je v adventu. Pri bogoslužju se v adventnem času bere berila, ki napovedujejo prihod odrešenika, pa tudi poročila o delovanju Janeza Krstnika, ki je Jezusu pripravljal pot. Najbolj poznani so zagotovo v tem času adventni venčki s štirimi svečami. Na prvo adventno nedeljo prižgemo eno svečo, da drugo nedeljo dve sveči, na tretjo tri in na četrto vse štiri sveče. V zadnjem času se uveljavlja tudi adventni koledar za otroke, ki je po navadi poslikan z motivi Jezusovega rojstva in ima predalček za vsak dan od začetka adventa do božiča. V predalčkih so običajno drobna darilca in sladkarije. V adventu se pogosto odpravimo tudi na romanja, da poglobimo svoje duhovno življenje in, da skupaj z drugimi romarji doživimo nekaj lepega. Pred drugo adventno nedeljo smo se tako skupaj z romarji iz župnij Ljubljana Polje, Zadobrove, Brda in Krašnje podali na letošnje adventno romanje. Pot nas je vodila proti Salzburgu, ali Solnemu mestu, a še prej smo obiskali mesto Hallain mesto kjer je nastala znana pesem Sveta noč. S pomočjo vodičk smo spoznavali kraje skozi katere smo se vozili in tudi cilj našega tokratnega romanja in ker je advent čas pričakovanja in zato tudi naše duhovne priprave na Jezusovo rojstvo smo delček duhovne priprave imeli na obeh avtobusih. Sveto mašo, ki jo je daroval župnik Janez Bernot ob somaševanju duhovnega pomočnika Jožefa Drolca smo imeli v Halleinu mestu, ki leži približno 10 km južno od Salzburga, ob bregovih reke Salzach in ob vznožju masiva Untersberg, blizu meje z Nemčijo in v katerem je več let prebival in delal Franz Xaver Gruber, skladatelj svetovno znane božične pesmi Stille Nacht (Sveta noč), ki je tu umrl in je v mestu tudi pokopan. Sicer je Sveta noč zelo priljubljena božična pesem, saj je njeno besedilo prevedeno v več kot 300 jezikov, v svetovnem merilu velja za najbolj izvajano pesem vseh časov. Kljub slabemu vremenu smo se napotili tudi na njegov grob, saj je le nekaj korakov stran od cerkve. Žal je bil muzej zaprt zaradi obnove in si ga zato nismo mogli ogledati. Avtor izvirnega nemškega besedila Stille Nacht (dobesedbno Tiha noč) je duhovnik Joseph Mohr, avtor glasbe pa učitelj franz Xaver Gruber.
In ker je bil muzej zaprt smo se napotili na ogled mesta, ki leži ob reki in imeli srečo, da smo si lahko v bližnji stavbi ogledali samo ne vem ali je bil adventni ,ali božični sejem. Sicer je bilo na sejmu zelo živahno ,a vseeno občutno manj kot s Salzburgu. Sejem ponuja izobraževanje, seznanjanje in še številne domače izdelke. Kot zanimivost naj zapišem, da je eden izmed prodajalcev pekel kruh v krušni peči kar pred samo zgradbo. Nato nas pot vodi dokončnega cilja , kjer si med potjo ogledujemo mogočen grad Hohensalzburg in njegovo obzidje, ter znameniti dvorec Hellbrunn znan po številnih vodometih, ki tokrat ,saj da bi jih mi opazili niso delovali. Pred njihovim živalskim vrtom pa številni avtomobili, saj je tudi v zimskem času obisk živalskega vrta zanimiv. Sicer nam je le notranjost cerkva v Salzburgu nudila mir in prostor za premišljevanje, ali kakor je v svojem govoru pri sveti maši dejal Jožef Drolc: Romanje v adventu je priprava na prihod Njega, ki nas bo odrešil in tako smo danes globoko in doživeto doživljali rojstvo, ki ga pričakujemo. Ob številnih samostanih od koder so menihi odhajali v tuje kraje oznanjat rojstvo Odrešenika se moramo zavedati, da je družina samostan v malem in, da od tam izhaja vsa vera. Tako smo vstopili v frančiškansko cerkev, ter nato na ogled Mozartovega mesta s sprehodom po ozkih ulicah, ki so med seboj povezane s številnimi prehodi. Na naši poti smo si ogledali od zunaj seveda, Rotovž in Mozartovo rojstno hišo (v njenem tretjem nadstropju je bil leta 1756 rojen Wolfgang A. Mozart) se sprehodili mimo festivalne dvorane, ki so jo zgradili v začetku 17. stol. kot dvorno konjušnico in si ogledali še kolegijsko cerkev, zgrajena po načrtih znanega arhitekta Fischerja von Erlacha, ter stolnico in katedralo, samostansko pokopališče in še bi lahko naštevali. Seveda smo delček časa posvetili tudi Mozartu, bolje njegovemu spomeniku in dogajanju okoli njega. Številne stojnice in še številčnejši obiskovalci kažejo, da je utrip mesta živahen, a delček duhovnega miru in utripa mesta smo prinesli iz romanja tudi domov. Tudi kakšna Mozartova kroglica je našla mesto v naši romarski malhi, ter še kakšen zanimiv spominek, ki jih je na njihovem sejmu najdemo od izvirnih do malce manj izvirnih, a spominjajo nas na tokratno skupno romarsko rajžanje. Na poti domov se ustavimo še da si naberemo telesnih moči z odličnim poznim kosilom bolje večerjo in jo nato mahnemo proti zeleni,ups tokrat beli Ljubljani
