Sveti Miklavž v Šentvidu pri Lukovici
Kot vedno je tudi letos na predvečer ko praznuje v dvorano kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici prišel sveti Miklavž da bi obdaroval pridne otroke. Malce je sklenil kompromisa in se zanesel, da bodo potem pridni in je tudi tistim malce manj pridnim dal darila. Prišel je skupaj z spremstvom torej angeli in parkelni oziroma hudobci . V pomoč so mu priskočili še pevci in pevke otroškega cerkvenega zborčka pod vodstvom Petre Avbelj. Letos se zbrane najprej nagovoril župnik Pavle Okoliš, ki je na začetku dejal, da so z svojim prihodom pokazali, da verjamejo v svetega Miklavža, tako otroci kot starejši. Nato je spregovoril še o njegovem življenju, delovanju in začetkih njegovega obdarovanja. Zbrali smo se da bi počastili njegov spomin, se razveselili, da ga bomo lahko videli. Nato smo prisluhnili programu, ki so ga pripravili mladi skupaj z zborčkom. Zastor se je odgrnil in na oder so prišli pevci in pevke otroškega pevskega zborčka z zborovodkinjo Petro Avbelj, ki so zapeli pesem o svetem Miklavžu. Nato smo se preselili, sicer samo v igrici, k babici, ki zna povedati toliko pravljic in eno izmed njih je povedala tudi svojima vnukoma, a je bila namenjena tudi nam v dvorani. Pravljica je bila sicer na las podobna tistim, ki se dogajajo v mnogih naših domovih, ko bratci nagajajo sestricam, ali obratno, le, da se je ta dogaja v nebesih. Pridni angelčki so urejali pisma, ki so jih prijeli od otrok za svetega Miklavža , ter pripravljali darila. Hudobci, ali parkeljni so se takole iz žlehtnobe odločili, da jih skrijejo in zato je v nebesih zavladal preplah. Angelci so švigali sem ter tja in gor in dol in iskali pisma, saj se je bližal dan, ko bodo skupaj z svetim Miklavžem odšli na zemljo deliti pridnim otrokom darila, a pisem ni bilo nikjer. Ker vsi parkeljni le niso zlobni, saj je v vsakemu kanček dobrote, je najmlajši parkelj povedal kam so skrili pisma in angelci so lahko pripravili darila. Pravljica se je srečno končala, vnuka sta med tem napisala pismo svetemu Miklavžu in po njiju je prišla mamica. Na oder so ponovno stopili pevci in nam zapeli še pesem med katero je v dvorano vstopil sveti Miklavž skupaj z spremstvom. Zaradi parkeljnov je zavladala manjša panika, bolje preseljevanje iz ene na drugo stran, a je šlo. Sveti Miklavž je zbrane otroke pozdravil, jim malce razložil glede črnih pik in svetlih zvezdic v knjigi , ki jo nosi sveti Anton, ter jih povprašal, če so lahko tudi oni Miklavži. No sveti še ravno ne, samo Miklavži pa že jim je dejal in jim nato razložil kako je to. Če imaš ti tri bombone, tvoj prijatelj pa ne in mu ti daš enega potem si že Miklavž. Prišel je radostni trenutek, ko so otroci iz rok svetega Miklavža sprejemali darila in ker so starejši bolj korajžni so najprej na vrsto prišli otroci, ki obiskujejo drugi razred. Ti so skupaj z katehistinjo zapeli in si zaslužili aplavz ter darilo. Nekaj sem pustil še doma, jim je prišepnil dobrotnik sveti Miklavž. Malce bolj plaho so oder prišli tisti iz prvega razreda, a se na koncu lepo pogovorili z svetim Miklavžem in tudi oni so bili deležni darila in spodbudnih besed, kar se marljivosti pri verouku in v šoli tiče. Nato pa vsi tisti, ki se skoraj nič niso bali parkeljnov, ker so jih imeli starši ob sebi, če že ne v naročju, kajti nikoli ne veš kdaj in kaj lahko naredi tisti hudobec. Nekateri so se za srečanje še posebej pripravili in svetemu Miklavžu narisali risbico in povedali pesmico. Ko je podelil vsa darila otrokom, je obdaril še pevce in pevke za njihov trud in v spodbudo, da zapojejo še prihodnje leto, ko ponovno zaide v naše kraje. Tudi letos je prišel in obdaroval otroke na povabilo župnijske Karitas, ki ji je ob strani z finančno pomočjo stala Občina Lukovica in posamezni majhni Miklavži oziroma dobrotniki. Sveti Miklavž je skupaj z svojim spremstvom odšel, nam pa ostaja preko celega leta njegovo sporočilo: Bodite Miklavži tudi vi.
