Revija odraslih cerkvenih zborov dekanije Domžale

Pravijo, da kdor poje dvakrat moli. Mogoče je res mogoče tudi ne a vendar je petje med sveto mašo nekaj lepega in tako so se na nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva srečali pevci in pevke različnih zborov v na vsakoletni reviji v Moravčah. A tako kakor vedno dol sedaj je bilo tudi tukaj veliko tistih , ki so dvakrat molili in malo tistih, ki bi prisluhnili tej lepi molitvi, če izvzamemo tiste zgoraj, ki so bili vsega tega deležni.  Prisrčen pozdrav pevkam in pevcem, zborovodjem in organistom odraslih pevskih zborov Domžalske dekanije je izrekel v imenu gostitelja župnije Moravče Alojz Štefan in povedal ,da revija,  ni razkazovanje, ali tekmovanje, ampak predvsem srečanje, je priložnost za učenje, za obogatitev, za sproščeno druženje ob pesmi in med seboj. Tako lahko brez svete resnosti, ki jo v izvajanju cerkvene glasbe zahtevajo obredi in liturgična slavja zakramentov. Takrat , razumljivo moramo slediti dokaj natančnim in uniformiranim liturgičnim navodilom. Na revijalnem nastopu pa se lahko bolj posvetimo izvajanju skladb, pevski tehniki, morda pripravimo kakšno novost… Najbolj pomembno pa je, brez dvoma, naše medsebojno srečanje in na nek način tudi druženje z avtorji skladb. Letos smo izbrali skladatelje, katerih jubileje smo obhajali v letu 2017. Prvi  med njimi je duhovnik Alojzij Mav. Rodil se je v Grobljah pri Domžalah, umrl pa je v Ljubljani leta 1977, torej pred štiridesetimi leti. Zložil je nad 1000 skladb.  Mešani pevski zbor sv. Marjete, župnija Radomlje, ki ga vodi zborovodkinja: Anja Hrovat, na orglah pa spremlja: Ana Krušič Kaplja si je poleg Mavove »Tiho moli cerkev vsa« izbral skladbo Tjebjé Pajóm, Dmitrija Stjepanovića Bortnjanskija, ruskega skladatelja, ki je živel v drugi polovice 18.  in prvem četrtletju 19. stoletja. Poleg oper in inštrumentalnih stvaritev je napisal veliko cerkvene glasbe, ki se je večinoma prepevala in izvajala  v ruski pravoslavni Cerkvi. Njegovo obsežno liturgično glasbo je leta 1825, ob 100-letnici njegovi smrti, uredil in izdal v desetih zvezkih Peter Ilijić Čajkovski. Skladba Tjebjé Pajóm je zahvalna molitev. Prisluhnimo!  Mešani pevski zbor sv. Marjete, župnija Radomlje Lojze Mav: Tiho moli cerkev vsa, Dmitrij Bortnjanskij: Tjebjé Pajóm organistka: Ana Krušič Kaplja zborovodkinja: Anja Hrovat.  Cerkveni mešani pevski zbor Marije Vnebovzete župnije Domžale vodi zborovodkinja Ksenija Kozjek. Na orglah bosta zbor spremljala Anže in Janez Kozjek Zborovodkinja je za letošnjo revijo poleg pesmi Alojzija Mava O Marija, moje sonce, v kateri bo solist Martin Kozjek, (kar cel družinski projekt, kajne) izbrala še božično: Spi, božje dete, nam sladko, ki jo je uglasbil p. Angelik Hirbar. Rodil se je 1843 v Zgornjem Tuhinju na Kamnikom, umrl pa je 1907 v Ljubljani. Skoraj 30 let je poučeval klavir, koralno in umetno petje na orglarski šoli. Njegove pesmi in skladbe so preproste a sočne in živahne, v ljudskem duhu. O tem nas bo gotovo prepričal tudi domžalski cerkveni zbor. Cerkveni mešani pevski zbor Marije Vnebovzete župnije Domžale p. Angelik Hribar, Fabiani: Spi, božje dete, nam sladko, Alojzij Mav O Marija, moje sonce, solist Martin Kozjek, zborovodkinja  Ksenija Kozjek, organista: Anže in Janez Kozjek Izjemno smo veseli in počaščeni, da se nam je na letošnji reviji pridružil tudi Mešani zbor župnije Peče vodita: zborovodkinja Anica Kos in organistka: Katja Kos. Izbrali sta najprej zelo znano in mnogokrat izvajano pesem: Za gore že sonce hiti. Premrl sicer ne ni med letošnjimi izbranimi jubilanti, a je njegove pesmi pri izboru enostavno nemogoče zaobiti. Sodi med najbolj ustvarjalne slovenske skladatelje, saj je zapustil prek 2000 glasbenih del (od tega več kot tisoč cerkvenih vokalnih skladb) in tudi mnogo posvetnih pesmi. Poznan je tudi po uglasbitvi Prešernove Zdravljice. Druga pesem, ki jo bodo zapeli peški pevci, pa je Hladnikova. Ignacij Hladnik, za razliko od večine ostalih današnjih izbranih skladateljev, ni bil duhovnik, ampak poklicni glasbenik in orglavec. Orglanja pa ga je učil tedanji tržiški kaplan Jakob Aljaž, kasnejši "triglavski župnik".  Orgle je mojstrsko obvladal.. Še posebej je bil spreten v pedalu. Noge so mu dostikrat švigale sem in tja kot bi šlo za stavo. Nekateri so ga imeli celo za najboljšega organista v Sloveniji in Jugoslaviji. Kdo ne pozna Hladnikove: Marija skoz' življenje, Usmiljeni Jezus, pa mnogih maš in stotine drugih pesmi. Marija, tebi pojemo skupaj z cerkvenimi pevci iz Peč.  Mešani zbor župnije Peče S. Premrl: Za gore že sonce hiti, I. Hladnik: Marija vir si nam veselja organistka: Katja Kos zborovodja: Anica Kos Mešani zbor župnije sv. Jožefa na Viru vodi zborovodkinja Meta Prelovšek. Danes jih bo na orglah spremljal Boštjan Černe. Zapeli nam bodo dve evharistični pesmi Alojzija Mava. Med pevci so njegove pesmi zelo priljubljene. "Melodije so mu kar privrele iz srca, skladal je bolj s srcem kot z glavo« je izjavil skladatelj Matija Tomc. "Ko ga je 'prijelo', je skladbo naredil v eni sapi, nekako instinktivno in brez kakšnega globljega razmišljanja.  Sedanji kardinal Franc Rode, takrat predstojnik slovenskih lazaristov, katerih član je bil tudi skladatelj Alojzij Mav, je ob njegovem 25. julija 1977, dejal: "Te mile pesmi, kjer se izraža mehka otožnost in hrepenenje po odrešenju, so lahko privrele samo iz zelo čistega srca, iz otroškega srca. Tako je bilo srce Lojzeta Mava." Prisluhnimo  Mešanemu zboru župnije sv. Jožefa na Viru Lojze Mav: Bodi češčeno, Rešnje telo (Filip Terčelj), Lojze Mav: Pesem slovesno dvigni se (Alojzij Mav), organist: Boštjan Černe, zborovodja: Meta Prelovšek. O frančiškanu p. Angeliku Hribarju smo že nekaj rekli. Njegovo krstno ime je bilo Jožef. Letos se spominjamo 110 letnice smrti. Delo na koru pri frančiškanih v Ljubljani sta si p. Hugolin Sattner in p. Angelik delila tako, da je prvi navadno dirigiral, drugi pa orglal. Orglanje pri službi božji je imel za svojo življenjsko nalogo. Igral je vedno umirjeno in v cerkvenem duhu. S svojimi preprostimi, prisrčnimi melodijami je nagovoril ljudsko dušo. Njegove pesmi za vse dobe cerkvenega leta vedno radi pojemo. Prav do srca seže njegova otroško zaupna »Ti, o Marija«. Moški zbor župnije sv. Martina Moravče, ki ga vodim sam pa bo zapel dve njegovi veseli pesmi: veselo pesem v čast Presveti devici in o najsvetejši in veseli noči. Moški zbor župnije sv. Martina Moravče p. Angelik Hribar: Veselo pesem, p. Angelik Hribar: O, sveta in vesela noč zborovodja: Alojzij Štefan Mešani pevski zbor sv. Mihaela prihaja iz ene največjih župnij v dekaniji iz župnije Mengeš. Zbor vodi Andrej Levec, organistka pa je Ana Kešnar. Lojze Mav je letih bridkega trpljenja ustvaril nekaj najlepših pesmi. Za mnoge pesmi je sestavil tudi besedilo (Zvonovi so zopet zapeli, Sveti Jožef naš čolnič vesla, Bodi nam pozdravljena). Ob odprtem grobu so mu zapeli njegovo pesem: "Marija, mati moja: Ob koncu pa, Marija, / naj umrem v ljubezni tvoji, / končani bodo boji, / pri tebi bom doma. In tam gotovo tudi je!. Mi pa prisluhnimo njegovi nepogrešljivi rožnovenski: Mati moja, venec pletem ter milozvočni evharistični: Med nami Jezus bivaš.  Mešani pevski zbor sv. Mihaela Lojze Mav: Mati moja, venec pletem, p. Angelik Hribar: Med nami, Jezus, bivaš, organistka: Ana Kešnar, zborovodja: Andrej Levec. Pater Hugolin Sattner  se je že kot gimnazijec  učil glasb. teorije, petja, klavirja in gosli, pel v gimnazijskem zboru, v 8. gimnaziji pa je že vodil zbor na Kostanjevici in tam tudi orglal. Glasbeno se je izpopolnjeval ob Mozartovih in Beethovnovih sonatah. Pozneje je glasbeno deloval v Novem mestu nato pa je bil od l. 1890 do svoje smrti v Ljubljani Z Angelikom Hribarjem, ki je mu do svoje smrti bil za organista, je na koru pri Frančiškanih zbral in vzgojil pevski zbor, ki ga je dvignil na priznanja vredno višino. Uvajal je tudi pogumne in velike spremembe: na pr. višje glasove deške je nadomestil z ženskimi. Po študiju kompozicije se je lotil tudi zahtevnejših del, kot so: Missa Seraphica, Jefteja prisega, pa mnoge oratorije, simfonične kantate, celo opero. Od preprostega samouka je postal veliki glasbeni mojster in za to prejel mnoga visoka cerkvena, državna in stanovska priznanja. Mi pa bomo danes v izvedbi Mešanega pevskega zbora župnije Dob pesmi: Kot po Mrzli studenčini. Sledila pa ji bo Slovaška pesem Monike Juhasove: Nech ten chram v zborovski prepesnitvi Irme Močnik. To je hvalospev Gospodu, ki živi v nas. Naj tudi to svetišče napolni z lučjo veselja! Prisluhnimo.  Mešanemu pevskemu zboru župnije Dob  Hugolin Sattner: Kot po mrzli studenčini, slovaška: Nech ten chram/Naj ves hram (prepesnitev: Irma Močnik), organistka: Jana Lamberšek Starbek, zborovodja: Marko Starbek, Odrasli pevski zbor župnije Jarše vodi zborovodkinja Katarina Pirnat.  Za letošnjo revijo so izbrali najprej pesem To moje živo je telo – povzdigovanje iz maše Stopil bom k oltarju, ki jo je napisal 1932. Prof. Tomc je bil izjemno plodovit skladatelj. Ko je ob 1979, ob svoji osemdesetletnici delal inventuro je ugotovil da obstaja 492 cerkvenih, 786 svetnih, skupaj 1278 skladb. Da je bil skladatelj s posluhom za vse zvrsti, izvajalce in poslušalce kaže tudi dejstvo, da je velika večina skladb bila tudi izvajana. »torej nisem pisal zaman«, se je veselil prof. Tomc. Druga današnja skladba pa bo »Blagoslovi nas Zveličar« skladatelja p. Hugolina Sattnerja, o katerem smo že kar nekaj slišali zato raje dajmo priložnost pevkam in pevcem, da nam posredujejo svoje doživljanje izbranih glasbenih del. Odrasli pevski zbor župnije Jarše Matija Tomc: To moje živo je telo, p. Hugolin Sattner: Blagoslovi nas Zveličar (Elizabeta Kremžar), organist: Peter Pogačar zborovodkinja: Katarina Pirnat V cerkveni glasbi je prof. Stanko Premrl s svojo drzno harmonizacijo pomeni prelomnico z dotedanjim skladateljstvom. S svojim glasbeno-vzgojnim delom in izredno produktivnostjo (samo cerkvenih skladb je preko 1000, orgelskih okrog 600, 40 moških zborov, 70 ženskih in mladinskih) je Premrl postal in ostal osrednji in najmarkantnejši predstavnik tovrstne glasbe v l. 1898 do 1950. Glavno Premrlovo stvariteljsko delo je vsekakor povezano s cerkveno liturgijo. Prisluhnimo njegovi skladbi, ki jo je na svoj CD Premrlove glasbe Slovenska zborovska glasba 22, uvrstil tudi Slovenski komorni zbor. Z njo pa bo Cerkveni zbor Župnije Brdo zapel še pretresljivo izpovedno Mavovo: Mati moja, venec pletem s sopranskim solom, ki ga bo zapela ga. Bernarda Pavlič Serša. Zborovodja je Matevž Kink, na orglah pa Lojze Pezdirc. Cerkveni zbor Župnije Brdo  Stanko Premrl: Glejmo danes, o kristjani, solo Špela Kink, Alojzij Mav: Mati moja, venec pletem (Elizabeta Kremžar), solistka Bernarda Pavlič Serša, organist: Lojze Pezdirc zborovodja: Matevž Kink.Mešani zbor župnije Trzin, ki ga vodi Franci Banko, na orglah pa spremlja Katja Rebolj. nam bo najprej zapel: »Molim te ponižno«,  Antona Hlonda in nato še »Srce jaz ljubim presladko«, Angelika Hribarja. O frančiškanu p. Hribarju smo danes že kar nekaj slišali. Seveda so imeli tudi drugi redovniki sovje umetnike. Med pomembnejšimi salezijanec poljskega rodu Anton Hlond, s skladateljskim psevdonimom Chlondowski, ki je od 1904-1914 deloval na Rakovniku; poleg moškega in deškega zbora je ustanovil in vodil tudi »rakovniško godbo«, ki je v njegovem času štela 30 godbenikov. Njegov bogat skladateljski opus obsega latinska in slovenska besedila. Poslušajmo pevke in pevce iz Trzina.  Mešani zbor župnije Trzin, zborovodja Franci Banko . Anton Hlond:  Molim te ponižno, Angelik Hribar: Srce jaz ljubim presladko. Mešani pevski zbor župnije sv. Martina Moravče, ki ga vodi Dominik Štefan bo sklenil niz nastopov mešanih in moškega zbora naše dekanije. Poleg Mavove vstopne pesmi: K tebi Bog in naš Gospod, ob orgelski spremljavi Tomaža Pirnata, je zborovodja za zbor izbral tudi skladbo; Ave, tisočkrat ave, še enega jubilanta: dr. Frana Mlinarja Cigaleta. Objavil jo je leta 1916, sredi prve svetovne vojne. Skladatelj Fran Ksaver se je namreč rodil pred 130 leti v Rovtah nad Logatcem. Bil je doktor prava. Ni napisal prav veliko cerkvenih skladb a kar je ustvaril je prav dobro. Kot »mojstra, nedosežnega v nekaterih melodičnih linijah njegovih pesmi«, sta ga ocenila Dr. Dolinar in prof. Stanko Premrl. Preden sklenemo letošnjo revijo s skupnimi skladbami prisluhnimo torej še domačemu mešanemu zboru.  Mešani pevski zbor župnije sv. Martina Moravče Lojze Mav: K tebi, Bog in naš Gospod, Fran Mlinar-Cigale: Ave, tisočkrat ave organist: Tomaž Pirnat, zborovodja: Dominik Štefan. Do besede je prišel tudi dekanijski animator za cerkveno petje župnik v Mengšu Marko Košir, ki je zbranim najprej voščil ob nedavnem prazniku zavetnice cerkvenega petja mučenke sv Cecilije ter se jim zahvalil, da so si vzeli čas in prišli tokrat v cerkev svetega Martina v moravče in z svojim petjem polepšali nedeljsko popoldne marsikomu.  »Nič boljšega, nič koristnejšega  in svetega ne morejo narediti zbrani kristjani,kot da skupno prepevajo Bogu na čast, je povedal že sv. Avguštin. In to bomo sedaj tudi storili. Pod vodstvom Tomaža Pirnata in ob spremljavi Dominika Štefana na orglah, bomo zapeli še vsi skupaj. Še prej pa mi dovolite, da se iskreno zahvalim vsem sodelujočim pevkam, pevcem, zborovodjem, organistom in vašim župnikom, ter vam zaželim, da bi »peli in se ne naveličali…vse dokler se ne bomo zbrali - v Njegovi zarji in neskončno (brez not) prepevali našemu dobremu in usmiljenemu vladarju, Sveti Trojici, Mariji Devici in vsem svetim. Hvala tudi vsem, ki ste nas prišli poslušat. Letošnje skupne pesmi pa so: Alojzija Mava: Pozdravljena, zemlje ti blagoslov, s katero se je skladatelj 1922 prvič predstavil javnosti, nato: Komu srce naj dam, p. Hugolina Stattnerja ter:  Alojza Mihelčiča: Kristus mora kraljevati. Ta pesem je seveda nadvse primerna za današnji praznični dan Kristusa, kralja vesoljstva. Njen skladatelj Alojzij Mihelčič je še eden od cerkvenih skladateljev, ki ni bil duhovnik ampak učitelj v Štangi pri Litiji. Kasneje je bil orglar in župan v Metliki; pred drugo svetovno vojno tudi župan Celja. Leta 1912 je bil izvoljen celo za poslanca v kranjskem deželnem zboru. Zložil je skoraj 300 cerkvenih pesmi. Bogata bera, kajne? Pa zapojmo, kot bi rekli jezuiti: AD MAIOREM DEI GLORIAM!- v večjo čast Božjo. Po končanem revijalnem delu je sledil še porevijalni družabni del v katerem so se  gostitelji pokazali v najlepši luči, saj od njih ni nihče odšel lačen in žejen.