Odprtje razstave likovnih del Draga Jermana v Krašnji
Le lučaj stran od župnišča in cerkev na Brdu stanuje družina Jerman. Drago Jerman je mojster čopiča, krede, svinčnika in še česa, čeravno ne sliši svoje talente ne hrani samo zase. Zato nekdanji župnik Andrej Svete ni nikoli imel težav kaj podariti kakšnemu višjemu predstavniku cerkve. Poleg njega je v Črnem grabnu še kar nekaj umetnikov , ki jim slikarsko platno ni neznanka in zato so se pri KUD Fran Maselj Podlimbarski odločili, da njihovo delo in izdelke, ki nastanejo izpod njihovih rok predstavijo širšemu občinstvu. Veliko je namreč del, ki so jih posamezniki narisali v različnih tehnikah, a jih razen domačih ni videl še nihče. Kot prvega v nizu predstavitev so tako povabili Draga Jermana, ki spada med najboljše gluhe likovne umetnike in ga poznajo verjetno vsi, ki so hodili v šolo na Brdo , saj skupaj z bratom Marjanom in njegovo ženo Tončko stanuje le lučaj stran tudi od hrama učenosti. Razstavo njegovih del so tako odprli v podružnični šoli v Krašnji v soboto 17. februarja z krajšim kulturnim programov. V eni izmed deklamiranih pesmi, ki sta jih v kulturnem programu povedala Irena in Jože avtorja Andreja Rozmana Roze so sledeče besede.......Pogovarjanje je bližina in toplina, s pogovarjanjem smo družina in skupina. S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta. A tokratno pogovarjanje ni bila samo beseda, ampak tudi kretnja, saj je Drago Jerman gluhi slikar in zato drugače gleda na svet kot mi slišeči. A vseeno se zna pomeniti z vsakim, ki si je le pripravljen vzeti delček časa,.Če ne gre z kretnjami, gre z svinčnikom in listom papirja. O njem je Vera Beguš spregovorila, da je slikar, ki se že od mladih nog pogovarja z naravo, drobnimi rožicami, pročelji hiš in jih v tišini upodablja v različnih tehnikah. Njegova dela , ki so na ogled so nastajala v različnih tehnikah; v akvarelu, tušu, kredi, svinčniku in olju. Rad pokuka za stene starih hiš in ohranja to, kar je naša preteklost. Njegova likovna dela krasijo stanovanja njegovih sorodnikov prijateljev, visijo na občini in v gostišču, imajo jih tudi tisti, ki so jih slike navdušile in so si jih zaželeli imeti . V življenju se je izobraževal v različnih likovnih šolah in na likovni akademiji v likovnih delavnicah. Slikal je tudi na likovnih ex temporih v Krašnji in tako so bila njegova dela razstavljena na mnogih razstavah po Sloveniji. Nanj so ponosni tudi v Mestnem društvu gluhih v Ljubljani saj je njihov član in ravno zato so na odprtje razstave prišli številni njegovi gluhi prijatelji. In da je povezava med slišečimi in gluhimi tekla nemoteno je tokrat skrbela Tanja Giuliattijeva, ki je besede in pesmi kulturnega program prevajala z pomočjo znakovnega jezika. V kulturnem programu smo prisluhnili najprej Marisi, ki nam je zaigrala na klavirju, zapeli so nam ljudski pevci KUD Fran Maselj Podlimbarski, pesmi sta nam prebirala že omenjena Jože in Irena. Razstavo v avli podružnične šole Krašnja sta pripravila, uredila in na ogled postavila Štefan Cerar in Gabrijel Gales . Vsem nam predvsem pa Dragu Jermanu je besedo navdušenja in zahvale izrekla še Marija Möderndorfer , neslišeča prijateljica družine Jerman, ki je z Dragom rasla skupaj ter se navduševala nad lepoto njegovega likovnega izražanja. Na koncu, preden smo se ogledali razstavljena dela je s pomočjo prevajalke nekaj besed spregovoril tudi Drago Jerman. Izrekel je zahvalo tako Veri Beguš kakor KUD Fran Maselj Podlimbarski za trud pri otvoritvi razstave, ki je tako lepo uspela. Vera Beguš mu je ob koncu podarila še slamnik, saj glede na to , da slika tudi zunaj mu bo poleti še kako prav prišel. Pomemben podatek pri slamniku je, da so kite za slamnik spletle članice KUD Fran Maselj Podlimbarski. Po koncu razstave smo se zadržali še pri ogledu in klepetu o času nastanka posameznih slik in o spremembi v prostoru od takrat do danes in če nam ravno ni šlo z kretanjem sta nam poleg prevajalke še vseeno ostala list in svinčnik za lažje razumevanje.
