Zaključek veroučne šole v župniji Krašnja

Čeprav moramo priznati, da vsem to delo ravne ne diši najbolje ga je vseeno potrebno opraviti. Ob tem mislim na učenje, ki nam je v mladih letih prej v napoto kot v veselje, a na stara leta se prav radi spominjamo šolskih in veroučnih let. Predvsem o kakšni zanimivi prigodi, a to pustimo za drugič. In ker  učenje spada med delo ob koncu  šolskega in veroučnega leta učenci prejmejo plačilo. To sicer ni v obliki zneska na računu, kajti zapisano je v ocenah v spričevalu in slednje so prejeli na enajsto nedeljo med letom tudi učenci veroučne šole v župniji Krašnja. Še pred tem so prisluhnili nagovoru, ki ga je pripravil domači župnik Anton Potokar in med drugim spregovoril tudi o izstavljanju računov. Ko je mali Matjaž ugotovil, da v trgovini prejme račun, ga je tudi on izstavil mamici za vse kar je doma naredil. In ko je mama brala njegov račun mu je napisala svojega in poleg dodala še znesek nič. Ker si moj otrok in te imam rada, sem vstajala ponoči k tebi, ko si bil bolan ti kuhala, prala..... In Matjaž se je zamislil, tako kakor vsi zbrani pri sveti maši, ali mi znamo ceniti to, kar naredijo za nas starši, kateheti, učitelji .......Poleg tega, da jim je zaželel prijetne počitnice, ki bodo kaj hitro minile, zato jim je na srce še posebno položil besede, naj ne pozabijo na Boga in molitev in naj kjerkoli že bodo obiščejo tudi Njega, saj Bog ne gre na dopust, ali na počitnice. Veroučno leto je za nami spričevala so odraz marljivosti naših otrok, a ne le njih tudi staršev, ki naj bi sem ter tja otrokom pogledali tudi v zvezke in jih spodbujali k učenju, saj je le to lahko enostavno in zabavno, če se ga le lotimo na pravi način.