Jurij Varl - šole na deželi morajo slovenske biti
Pred 160 leti je te besede izrekel župnik v Krašnji Jurij Varl eden najbolj zaslužnih mož, da so se te besede uresničile. Juriju Varlu, duhovniku , pisatelju, pesniku in prvemu učitelju v Krašnji, so za njegov doprinos k ohranjanju našega materinega jezika in vse kar je storil odkrili spominsko ploščo na cerkvi svetega Tomaža v Krašnji. V kulturnem delu, ki je potekal v podružnični šoli v Krašnji so sodelovali pevci otroškega pevskega zbora in recitatorji OŠ Janko Kersnik Brdo PO Krašnja in recitatorji KUD Fran Maselj Podlimbarski. Med gosti so poleg ljubljansjkega pomožnega škofa Antona jamnika in domaćega župnika Antona Potokarja bili še ravnateljica dr Anja Podlesnik Fetih pomočnica Cveta Rošer nekdanja ravnateljica Zdenka Pengal župan Matej Kotnik, predsednica KS Krašnja Urška Kos, številni sedanji in nekdanji učitelji podružnične šole v Krašnji. odkritje spominske plošče in kulturni program si je z zanimanjm ogledalo tudi večje število krajanov. Najprej smo prisluhnili pevskemu zborčku pod vodstvom Blaža Andrejke ob spremljavi Nastje Grad, ki nam je zapel V dolini prijetni je ljubi moj dom in tudi šola bi lahko dodali, ter nam na koncu malce pred skokom v počitnice zapel zelo sporočilno pesem, Mi vstajamo, jadramo kakor galebi na pot. Nato je sledila predstavitev 160 letne tradicije šolstva v Krašnji ob pomoči besede in slike. Ob spominih na to, da je šola bila v gostilni, v kateri je sicer prespal sam cesar Jožef II. najstarejši sin nadvojvodinje Avstrije Marije Terezije, o kateri je kar nekaj besed kasneje spregovoril župan Matej Kotnik, ter v drugih zgradbah v Krašnji so besede:" Zemlja , na kterej naše šole stojijo, je zemlja slovenska; otroci, ki naše šole obiskujejo, so otroci slovenski; učitelji, ki v naših kmečkih šolah uče, so učeniki slovenski; duhovni, ki v naših šolah keršanski nauk uče, so duhovni slovenski; in stariši, ki otroke v naše šole pošilajo, so stariši slovenski. Ravno zato pa, ker je vse slovensko: zemlja, otroci, učeniki in stariši, bo tudi le slovensko govorjeno" Jurija Varla v, Slovenski bčeli, novembra 1850 več kot preroške. Njegove besede in spomin nanj se je ohranil vse do današnjih, dni zahvaljujoč njegovemu doprinosu v kraj in Veri Beguš neutrudni kulturni delavki, ki je celo življenje povezana tako z šolo in krajem. Nanj bo poleg spominske plošče spominjala tudi knjižica, ki jo je ob 160 letnice šole v Krašnji uredila Vera Beguš in izdal KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje. In kakor je dejal škof Jamnik pred odkritjem spominske plošče:Vesel sem, ko vidim tako množico otrok in odraslih , ki stopijo skupaj in naredijo nekaj za kraj in ob tem ne pozabijo na to kaj so storili tisti, ki so bili prej tu. Ob tem je spomnil, da so bile nekoč šole samo v Dobu, Moravčah in Krašnji in, da se je mišljenje, kaj bi hodil v šole in trgal hlače, ko je doma veliko dela spremenilo, tudi zahvaljujoč duhovniku , kakor je bil Jurij Varl. Poleg škofa Jamnika je spregovoril še župan Matej Kotnik, ki se je ozrl na zgodovino in ugotovitve, da je delo Jurija Varla rodilo obilen sad, saj ima Črni graben tudi po njegovi zaslugi številne može in žene, ki so dali svoj doprinos k kulturi in ohranjanju jezika. Odkritju spominske plošče je sledilo prijetno druženje v dvorani gasilskega doma, kjer je beseda in to slovenska dala besedo, naj si bo izrečena, ali zapeta.
