Za praznik zavetnice cerkvene glasbe
V času, ko so nam domače vrline in običaji že španska vas, ko praznujemo vse več uvoženih praznikov in se le še redki spomnijo praznovati godovni dan, so se v župniji svetega Tomaža v Krašnji spomnili svete Cecilije, ki je zavetnica cerkvene glasbe, glasbenikov, izdelovalcev glasbenih inštrumentov, pevcev, izdelovalcev orgel in pesnikov. Sveta Cecilija je zagotovo ena izmed najznačilnejših podob krščanstva, za katero so značilne palma, knjiga, rana na vratu, orgle ali violina. V času njenega življenja je bilo značilno preganjanje kristjanov in tako je končal tudi njen mož, in sicer pogan Valerijan, katerega je prosila, naj sprejme vero v enega Boga in se da krstiti. Valerijan je ubogal. Ko se je vrnil k svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij in vrtnic. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija. Oba sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, ki jih je dal usmrtiti mestni prefekt. Bila sta izdana, mučena in obglavljena. Oblastnik je dal Cecilijo sežgati, toda iz plamenov je prišla nepoškodovana, zato je ukazal, naj jo obglavijo. Pasijon pravi, da jo je rabelj trikrat udaril z mečem, vendar je ostala živa še tri dni in v tem času razdelila svoje premoženje. Svetega papeža Urbana pa je prosila, naj njeno hišo spremeni v cerkev. Zanesljivo je, da mučenka sveta Cecilija ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev. V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Leta 1584 je Aleksander Marino ustanovil v Rimu bratovščino sv. Cecilije kot organizacijo glasbenikov. Tudi francoski glasbeniki so od 16. stoletja častili Cecilijo za svojo patrono in njen god obhajali vsako leto 22. novembra. Kot zaščitnica glasbe je bila prvič upodobljena leta 1420 na sliki, ki jo hranijo v Frankfurtu. Najbolj znana upodobitev pa je Raffaellova slika iz leta 1516 v galeriji v Bologni, ki prikazuje svetnico z raznimi glasbili ob nogah. Malce po njenem godu, saj veste čas in obveznosti so tisto, kar kroji njihovo druženje, so se zbrali pevke in pevci mešanega pevskega zbora svetega Tomaža iz Krašnje in skupaj praznovali god zavetnice cerkvene glasbe. Kot se za pevce spodobi, je bilo na tokratnem srečanju pri Bevcu poleg dobre hrane in pijače slišati še prijetno petje. A ne le to, druženje so izkoristili še za pogovor o načrtih za naprej. Ker je naslednji dan praznoval ravno sveti Andrej, so naredili še priložnostni »freh« pevcu Andreju. Se je treba znajti in improvizirati, še sreča, da je bila kuhinja blizu in tam pokrovk in drugih pripomočkov za »freh« res ne manjka.In ker se je treba držati pregovora kar se Janezek nauči, to Janez zna so pevci otroškega zbora imeli svojo Ciciljanko v soboto po vajah. Ob pogostitvi, za katero sta poskrbela zborovodja Marko Juteršek in domači župnik Anton Potokar, so se spomnili zavetnice cerkvene glasbe. Naj pevke in pevce obeh zborov spremlja in varuje sveta Cecilija še mnogo let .
