Postno romanje na Koroško

Tako v postnem, kakor adventnem času poleg ostalih pobožnosti malce več časa namenimo tudi romanjem in zato smo se v soboto 30. aprila odpravili na romanje na Koroško. čeprav mislimo, da  vemo o našem prvem blaženemu veliko, nekaj znanj o njem smo si zagotovo pridobili tudi pri SBP smo na tokratnem romanju  izvedeli še veliko več. Pot nas je po stari cesti vodila mimo Trojan , ja cesto obnavljajo in smo zato romali po stari cesti kot nekdaj. A smo kaj hitro prišli na avtocesto in v  Velenje ter se ustavili še v Slovenj Gradcu na kavici, nekateri so utegnili ogledati si še mesto, ter nato preko  Dravograda do Šentandraža v Labotski dolini. Od tu  je  blaženi Anton Martin Slomšek leta 1859) prestavil škofijski sedež lavantinske škofije  v Maribor in s tem zgodovinskim dejanjem del Koroške pripojil Sloveniji. V farni cerkvi sv. Andreja smo imeli  sveto mašo, kjer smo prisluhnili Jožetu Drolcu z novimi spoznanji o blaženemu Slomšku in si nato ogledali še baročno romarsko cerkev Loretske Matere Božje. Pri povratku domov smo se napotili še k »zakladnici Koroške« kakor radi imenujejo mogočen samostanski kompleks že več kot 900 let delujočega benediktinskega samostana v Šentpavlu v Labotski dolini. V sklopu benediktinske opatije je samostanska cerkev, ki sodi med najlepše romanske cerkve na Koroškem , ter umetniška zakladnica s knjižnico. Svoje romanje po Slomškovih poteh smo zaključili  v Vuzenici ob Dravi , kjer nam je zgodovino kraja in Slomškovega službovanja razložil ter pojmovanje imena nadžupnik razložil nadžupnik Tadej Legnar . Poleg tega smo si ogledali še stalno razstavo, posvečeno A. M. Slomšku, ki je tukaj služboval kot nadžupnik, dekan in šolski upravitelj. V Vuzenici je Slomšek napisal najimenitnejše pedagoško delo »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. V  Slomškovi spominski sobi je poleg številnih zanimivosti preteklega časa  na ogled tudi postelja na kateri je spal A. M. Slomšek. Navdušeni nad številnimi lepimi vtisi posebno še ob pogledu na župnišče, ki te spomni na Jezusove besede v znani prispodobi o možu, ki zida hišo na skali. Polni lepih romarskih vtisov smo romanje sklenili  s poznim kosilom in prihodom  domov v večernih urah.