Binkošti rojstni dan Cerkve in zakonski jubilanti v župniji Krašnja
Na binkošti je bilo v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji še posebno slovesno, saj smo poleg praznovanja prihoda Svetega Duha praznovali tudi zakonski jubilanti. Binkošti so petdeseti dan po veliki nedelji. Beseda izvira iz staronemške 'fimfhusti', ki pa izhaja iz grškega izraza 'pentekoste', kar pomeni petdeseti dan. V latinščini je uradno ime tega praznika 'dominica pentecostes'. V bogoslužju je to praznik Svetega Duha, ki ga je poveličani Jezus petdeseti dan po svojem vstajenju poslal svojim učencem in se je spustil nadnje v obliki ognjenih jezikov. (Apd 2,1-11) To je rojstni dan Cerkve, kajti Duh je napolnil apostole z modrostjo in pogumom, da so ljudem začeli oznanjati resnico o Jezusu in njegovem nauku. Vse do pokoncilske prenove bogoslužnega koledarja se je po binkoštih ravnalo cerkveno leto do adventa. Nedelje so se imenovale 'po binkoštih'. Po novem koledarju se takoj po binkoštih začenja čas 'med letom' z navadnimi delavniki. Toliko o prazniku, sedaj pa še nekaj o tokratnih zakonskih jubilantih. Vsi, ki so ali še bodo obhajali okrogle jubileje, so bili povabljeni, da se udeležijo praznične svete maše in rečejo tudi Bogu hvala. Čeprav je bilo število parov jubilantov skoraj petdeset, se je slovesnosti udeležila skoraj polovica in to je do sedaj največ. Pred župniščem so se zbrali tako tisti s kratkim stažem kot drugi s kar nekaj desetletnim in šli lepo v sprevodu proti cerkvi . Še prej so jim članice ŽPS pripele šopke, da se ve, kdo je tisti, ki praznujejo. Ob zvokih poročne koračnice so tako prišli do prvih vrst v cerkvi in se lepo razporedili po klopeh. Za poročno vzdušje so skrbeli pevci odraslega mešanega in otroškega zbora, ki sta jih spremljala na orgle Lojze Pezdirc in na kitaro Miha Kralj. Kaj je tokrat jubilantom na srce položil domači župnik Anton Potokar? Ne samo njim, vsem zbranim pri sveti maši je dejal, naj duh ljubezni še dolgo veje v njihovem zakonu, v katerem je včasih tudi veliko trpljenja, a tudi veselja. Čeprav ne gre vedno vse gladko, se tudi v zakonih dogajajo čudeži in čudež je že, da so nekateri toliko let skupaj, saj danes ne zdržijo tako dolgo. Pri sveti maši nam je župnik opisal dve zgodbi. Prva govori o tem, da so dva zakonska jubilanta, ki sta imela za seboj že veliko let skupnega življenja, vprašali, kako jima to uspeva. Odgovorila sta, da sta se dogovorila, da bo on reševal večje probleme in težave, žena pa manjše. Hvala Bogu so bile pri njima do sedaj samo majhne težave, ki jih je žena uspešno rešila. Druga zgodba se je dogajala v nekem kraju, kjer se je župnik odločil, da obišče zakonski par v bližini. Ko se je ravno bližal hiši, je zaslišal močan prepir, a se je vseeno odpravil k vratom in pozvonil. Odprla mu je žena, ki je bila vesela obiska, povedala je, da sta z možem ravno nehala moliti rožni venec. Kateri del rožnega venca sta molila, župnik ni povedal. Med sveto mašo smo zakonski jubilanti prejeli tudi blagoslov, ki naj drži do naslednjega jubileja. Po skupinskem fotografiranju smo bili deležni še pogostitve v prostorih župnišča, ki so jo pripravili člani in članice ŽPS. Župnik Anton Potokar pa je zbranim parom za spomin podelil knjigo z naslovom Biseri z ogrlice dobrote.
